Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
''Ta nesrečni rod'' – prva slovenska uprizoritev trilogije večkrat nagrajene britanske dramatičarke, režiserke in scenaristke Zinnie Harris v prevodu Tine Mahkota in režiji Ivane Djilas bo nocoj premierno na ogled na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega.
Na sprehod ob Ljubljanici pa popelje na novo odprta fotografska razstava fotoreporterja Bojana Velikonje, ki je na ogled v Mali galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani.
V pokrajinskem muzeju Koper so sinoči odprli razstavo Živa krajina Krasa, ki je povzetek čezmejnega projekta iz leta 2015. V njem so sodelovale ustanove in posamezniki iz Slovenije in Italije, vodila pa ga je Univerza na Primorskem. Razstavo, ki je potujočega značaja, so si že ogledali na drugi strani meje.
Gledališka premiera in razstavi
Ta nesrečni rod – prva slovenska uprizoritev trilogije Zinnie Harris v prevodu Tine Mahkota in režiji Ivane Djilas bo nocoj premierno na ogled na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega.
Večkrat nagrajena britanska dramatičarka, režiserka in scenaristka Zinnie Harris se v trilogiji Ta nesrečni rod, ki sledi zgodbi Ajshilove Oresteje, zelo temačnemu portretu Tantalovega rodu, ki se sicer vrti okoli človeške, po večini moške objestnosti in napuha, posveti predvsem ženskam te od bogov preklete rodbine. Njena aktualna predelava klasičnega besedila antičnega izročila bistveno ne spreminja, ga pa na novo osvetli in nadgradi v sodobnost ter nas z nesrečno rodbino popelje v labirint temne strani človeške psihe, ki se v tisočletjih, ki so minila od časa starih Grkov, ni kaj dosti spremenila. Bolj kot krvava dejanja žrtvovanja in maščevanja jo zanimata teža in razsežnost (po)dedovane travme.
Na sprehod ob Ljubljanici pa popelje na novo odprta fotografska razstava večkrat nagrajenega fotoreporterja Bojana Velikonje. Črno-bele fotografije prikazujejo utrip in življenje na reki in ob njej, dogodke, kot je bila 30-letnica navijaške skupine Green Dragons, na ogled je tudi fotografija zlatega prinašalca, ki se vsak dan za nekaj deset minut pomudi pod Brdarjevim kipom volka na Petkovškovem nabrežju. Razstavo Ljubljanica si lahko v Mali galeriji Cankarjevega doma ogledate do 10. marca.
Potujoča razstava Živa krajina Krasa prikazuje človekovo delo, ki je skozi čas spreminjalo podobo kulturne krajine Krasa. Območje je predstavljeno tako z vidika materialne dediščine kot tudi nesnovne in mitične. V ospredju je več tematskih sklopov, kot so zgodovinski zemljevidi Krasa, odprti prostori kraške krajine, suhozidna gradnja ter mitsko-folklorna parka v Rodiku in Gropadi.
Razstava Živa krajina Krasa, ki so jo sinoči odprli v Pokrajinskem muzeju v Kopru, je povzetek čezmejnega projekta iz leta 2015. V njem so sodelovali ustanove in posamezniki iz Slovenije in Italije, vodila pa ga je Univerza na Primorskem. Razstavo, ki je potujočega značaja, so si že ogledali na drugi strani meje.
''Ta nesrečni rod'' – prva slovenska uprizoritev trilogije večkrat nagrajene britanske dramatičarke, režiserke in scenaristke Zinnie Harris v prevodu Tine Mahkota in režiji Ivane Djilas bo nocoj premierno na ogled na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega.
Na sprehod ob Ljubljanici pa popelje na novo odprta fotografska razstava fotoreporterja Bojana Velikonje, ki je na ogled v Mali galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani.
V pokrajinskem muzeju Koper so sinoči odprli razstavo Živa krajina Krasa, ki je povzetek čezmejnega projekta iz leta 2015. V njem so sodelovale ustanove in posamezniki iz Slovenije in Italije, vodila pa ga je Univerza na Primorskem. Razstavo, ki je potujočega značaja, so si že ogledali na drugi strani meje.
Gledališka premiera in razstavi
Ta nesrečni rod – prva slovenska uprizoritev trilogije Zinnie Harris v prevodu Tine Mahkota in režiji Ivane Djilas bo nocoj premierno na ogled na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega.
Večkrat nagrajena britanska dramatičarka, režiserka in scenaristka Zinnie Harris se v trilogiji Ta nesrečni rod, ki sledi zgodbi Ajshilove Oresteje, zelo temačnemu portretu Tantalovega rodu, ki se sicer vrti okoli človeške, po večini moške objestnosti in napuha, posveti predvsem ženskam te od bogov preklete rodbine. Njena aktualna predelava klasičnega besedila antičnega izročila bistveno ne spreminja, ga pa na novo osvetli in nadgradi v sodobnost ter nas z nesrečno rodbino popelje v labirint temne strani človeške psihe, ki se v tisočletjih, ki so minila od časa starih Grkov, ni kaj dosti spremenila. Bolj kot krvava dejanja žrtvovanja in maščevanja jo zanimata teža in razsežnost (po)dedovane travme.
Na sprehod ob Ljubljanici pa popelje na novo odprta fotografska razstava večkrat nagrajenega fotoreporterja Bojana Velikonje. Črno-bele fotografije prikazujejo utrip in življenje na reki in ob njej, dogodke, kot je bila 30-letnica navijaške skupine Green Dragons, na ogled je tudi fotografija zlatega prinašalca, ki se vsak dan za nekaj deset minut pomudi pod Brdarjevim kipom volka na Petkovškovem nabrežju. Razstavo Ljubljanica si lahko v Mali galeriji Cankarjevega doma ogledate do 10. marca.
Potujoča razstava Živa krajina Krasa prikazuje človekovo delo, ki je skozi čas spreminjalo podobo kulturne krajine Krasa. Območje je predstavljeno tako z vidika materialne dediščine kot tudi nesnovne in mitične. V ospredju je več tematskih sklopov, kot so zgodovinski zemljevidi Krasa, odprti prostori kraške krajine, suhozidna gradnja ter mitsko-folklorna parka v Rodiku in Gropadi.
Razstava Živa krajina Krasa, ki so jo sinoči odprli v Pokrajinskem muzeju v Kopru, je povzetek čezmejnega projekta iz leta 2015. V njem so sodelovali ustanove in posamezniki iz Slovenije in Italije, vodila pa ga je Univerza na Primorskem. Razstavo, ki je potujočega značaja, so si že ogledali na drugi strani meje.
V Mariboru so podelili Glazerjeve nagrade za dosežke na področju umetnosti in kulture. Nagrado za življenjsko delo je prejela akademska slikarka Ida Brišnik Remec. Glazerjeve listine za posamezne dosežke akademski slikar Gregor Pratneker, ena najvidnejših slovenskih sopranistk sodobnega časa Nika Gorič in muzejski svetovalec Uroš Dokl, ki je v prostor umestil in v muzejski arhiv zapisal zgodovino rolkanja v štajerski prestolnici.
Na drugega aprila, dan rojstva danskega pravljičarja Hansa Christiana Andersena, med drugim zaznamujemo mednarodni dan knjig za otroke.
Blizu glavnega mesta Srbije je naselje Vinča, kjer je v prazgodovini živela družba, znana po svojem poselitvenem vzorcu, ritualnem vedenju in kmetijski tehnologiji. A Vinča, ki je tako rekoč del Beograda, je večkrat omenjena ne zaradi vinčanske neolitske kulture, ampak zaradi raziskovalnega jedrskega reaktorja, v katerem so se jugoslovanski znanstveniki ukvarjali s projektom atomske bombe.
Branje pesmi nam lahko da nekaj presenetljivega: vdahnemo besede, izdahnemo izkušnjo. Besede nekoga drugega se nas dotaknejo, povzročijo spremembo, za hip morda tudi mi vidimo, razumemo več. Tako je v slovenski poslanici ob svetovnem dnevu poezije razmišljala pesnica Veronika Dintinjana. Po državi so se vrstila javna branja poezije in povezala je tudi Maribor, kjer pa se ta svetovni dan ne prepleta le z začetkom pomladi, ampak tudi z rojstnim dnevom ruškega pesnika Janka Glazerja. Občina Maribor Glazerjeve nagrade, najvišja občinska priznanja na področju kulture podeljuje od leta 1987. Letošnjo za življenjsko delo bo 5. aprila, ko podelijo tudi Glazerjeve listine za dosežke na področju kulture v krajšem časovnem obdobju, prejela akademska slikarka Ida Brišnik Remec.
Kitajska, Rusija, Latvija, Srbija, Gvatemala, Peru. To je le nekaj krajev ali bolje prostorov, ki jih vidimo na fotografijah Klavdija Slubana. Ter seveda Francija in Slovenija. Sluban je namreč francoski fotograf slovenskega rodu, ki je otroštvo preživel v Livoldu, vasici pri Kočevju, nato pa se je vrnil v Pariz. Zdaj razstavlja v Ljubljani, v Galeriji Jakopič je na ogled njegova največja pregledna razstava doslej, ki nosi naslov Nekje drugje Tukaj. Skupaj s kuratorko razstave, dr. Marijo Skočir sta zasnovala povsem nov izbor ciklov, ki na več kot 150 fotografijah predstavlja vrhunce Slubanovega ustvarjanja. Retrospektivni pregled več kot tridesetih let fotografskega dela se začne s ciklom fotografij o zaporih za mladoletnike, te obiskuje od leta 1995, in konča s snegom, ki je zanj neskončen vir navdiha. Razstavo, ki bo na ogled do 25. avgusta, spremlja obsežna fotomonografija, ki je na voljo tudi kot posebna izdaja.
Kako živi eno največjih smetišč na svetu v Vinči nedaleč od Beograda, kdo so performativni deloholiki oziroma obsedeni z delom, kakšno je življenje evangeličanske duhovnice Jane in zakaj ptice močvirnice v jezerih ekvadorskih Andov storijo skupinski samomor?
Monografija z naslovom "Trsta ne damo!" pojasnjuje nekatere novo vidike tržaškega vprašanja, ki je zaznamovalo odnose med Jugoslavijo in Italijo po 2. svetovni vojni. Zgodovinar dr. Federico Tenca Montini, ki preučuje mejno območje med Italijo in Slovenijo, je analiziral arhive v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. Knjiga poleg zgodovinskih faktov osvetljuje širši kontekst odnosov med narodi na tem območju, pomaga pa tudi pri razumevanju aktualnih mejnih vprašanj v Evropi in po svetu.
Preverjamo, katere mladinske knjižne novosti slovenskih avtorjev v kratkem prihajajo na police knjigarn in knjižnic. Z njihovimi avtorji se pogovarjamo o tem, kakšni bralci so mladi in kako je pisati zanje. Mlade pa sprašujemo, kaj jih pri knjigah najbolj pritegne.
V Ljubljani se je začel 25. mednarodni feministični in kvir festival Rdeče Zore. Na različnih lokacijah po Ljubljani in v Mariboru bodo do 10. marca na ogled performensi, koncerti, razstave in filmi, ki opozarjajo na zgrešene reprezentacije in nevidnost žensk, kvir, nebinarnih in trans oseb, ne le v družbi, temveč tudi znotraj kulturne industrije. Pogovarjali smo se z organizatorko Sašo Nemec, med drugim tudi o izvoru imena 'Rdeča Zora'.
Z literarnim večerom, na katerem je gostoval španski avtor Pol Guasch se je včeraj začel letošnji festival Fabula. Naš največji praznik literature je uvedel že dogodek Fabula pred Fabulo, na katerem je bil gost, sicer le na daljavo, najbolj prevajan sodobni romunski pisatelj Mircea Cartarescu, ki je v pogovoru omenil, kako pomembno je humorno in sanjavo dojemanje sveta.
Rachel Bright je angleška pisateljica, pesnica in ilustratorka otroških knjig. Slovenska založba Morfen je izdala osem njenih zgodb, ki jih je ilustriral angleški ilustrator Jim Field, v slovenščino pa jih je s polno mero rim, ritma in humorja odlično prevedel Milan Dekleva. Pravljice Rachel Bright so otrokom celega sveta predstavljene tudi v animiranih televizijskih serijah. Med prestižnimi nagradami je popularna avtorica prejela tudi knjižnega oskarja.
Suzana Brborović si je že od nekdaj želela postati umetnica. Z večkrat nagrajeno akademsko se pogovarjamo o pomenu umetnosti v Sloveniji in Nemčiji, kjer je do nedavnega živela, o posebnem ustvarjalnem procesu, pri katerem ji občasno pomaga tudi enoletni sin, in želji, da ustvarja slike, ki so privlačne za misel in oko.
Knežje mesto je te dni središče gledališkega dogajanja. Žarometi 32. Dnevov komedije so uperjeni v osem tekmovalnih in štiri spremljevalne predstave, pa tudi v okrogle mize in delavnice. Svojo vlogo imajo tudi gledalci, ki izbirajo komedijantko ali komedijanta večera in najboljšo komedijo festivala. Vse naštete povezujejo komedija, novo vpraševanje o žanru v slovenskem prostoru in nastavljanje zrcala naši realnosti.
18. Festival gorniškega filma bo od 12. do 17. februarja v Cankarjevem domu v Ljubljani, Mestnem kinu Domžale, Linhartovi dvorani v Radovljici in Kinu Metropol v Celju tudi letos predstavil najnovejšo svetovno gorniško filmsko produkcijo. Ogledamo si lahko 35 filmov: osem alpinističnih ter po devet v kategorijah plezanje, gorska narava in kultura ter gore, šport in avantura. Festival se bo začel s premiero slovenskega filma Viharnik z roba, prinaša pa tudi fotografsko razstavo direktorja festivala Silva Kara: Od lesenega do zlatega cepina.
Je pisateljica, prevajalka, literarna kritičarka in raziskovalka na Oddelku za prevajalstvo ljubljanske Filozofske fakultete. Prevaja iz francoščine in arabščine. Je prejemnica nagrade Radojke Vrančič za najboljšega mladega prevajalca. Njen prvenec Kozjeglavka, zbirka kratkih zgodb, je bila na Slovenskem knjižnem sejmu nominirana za najboljši literarni prvenec.
Je pisateljica, prevajalka in urednica. Po zadnji odmevni knjigi Zakaj ne pišem snuje nov roman, nedavno je prispevala spremno besedo k sveže prevedenemu delu Éduarda Louisa Boji in preobrazbe neke ženske, ki je izšlo pri založbi *cf. Od leta 2020 ureja spletni portal Disenz.
Pesnica, skladateljica, performerka in doktorica sociologoje je avtorica sedmih knjig, radijskih oddaj in radijske igre. Je prejemnica dveh nagrad vitez poezije, Zupančičeve ter Jenkove nagrade. V knjigi Kako zveni oblast? preučuje zvočnost birokracije v vsakdanjem življenju. Njena zadnja pesniška zbirka nosi naslov Ampak kdo?
Pisateljica, prevajalka in novinarka je lani izdala svoj prvenec Težka voda, ki je bil nagrajen na 39. Slovenskem knjižnem sejmu. Leta 2018 je izšel njen prevod kratkoprozne zbirke Priročnik za čistilke Lucie Berlin.
Je pesnica in kritičarka, nova predsednica društva LUD Literatura ter urednica zbirke Prišleki, ki išče nova imena in objavlja knjižne prvence. Leta 2020 je prejela Stritarjevo nagrado za literarne kritike.
Pisateljica, literarna kritičarka in prevajalka je izdala že šest romanov ter zbirko kratkih zgodb. Že njen prvenec Koža iz bombaža (2007) je bil nagrajen na Slovenskem knjižnem sejmu, njen tretji roman Sušna doba (2013) pa je dobil nagrado Evropske unije za literaturo. Poleg pisateljevanja tudi prevaja, večinoma afriške avtorje.
Neveljaven email naslov