Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
''Ta nesrečni rod'' – prva slovenska uprizoritev trilogije večkrat nagrajene britanske dramatičarke, režiserke in scenaristke Zinnie Harris v prevodu Tine Mahkota in režiji Ivane Djilas bo nocoj premierno na ogled na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega.
Na sprehod ob Ljubljanici pa popelje na novo odprta fotografska razstava fotoreporterja Bojana Velikonje, ki je na ogled v Mali galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani.
V pokrajinskem muzeju Koper so sinoči odprli razstavo Živa krajina Krasa, ki je povzetek čezmejnega projekta iz leta 2015. V njem so sodelovale ustanove in posamezniki iz Slovenije in Italije, vodila pa ga je Univerza na Primorskem. Razstavo, ki je potujočega značaja, so si že ogledali na drugi strani meje.
Gledališka premiera in razstavi
Ta nesrečni rod – prva slovenska uprizoritev trilogije Zinnie Harris v prevodu Tine Mahkota in režiji Ivane Djilas bo nocoj premierno na ogled na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega.
Večkrat nagrajena britanska dramatičarka, režiserka in scenaristka Zinnie Harris se v trilogiji Ta nesrečni rod, ki sledi zgodbi Ajshilove Oresteje, zelo temačnemu portretu Tantalovega rodu, ki se sicer vrti okoli človeške, po večini moške objestnosti in napuha, posveti predvsem ženskam te od bogov preklete rodbine. Njena aktualna predelava klasičnega besedila antičnega izročila bistveno ne spreminja, ga pa na novo osvetli in nadgradi v sodobnost ter nas z nesrečno rodbino popelje v labirint temne strani človeške psihe, ki se v tisočletjih, ki so minila od časa starih Grkov, ni kaj dosti spremenila. Bolj kot krvava dejanja žrtvovanja in maščevanja jo zanimata teža in razsežnost (po)dedovane travme.
Na sprehod ob Ljubljanici pa popelje na novo odprta fotografska razstava večkrat nagrajenega fotoreporterja Bojana Velikonje. Črno-bele fotografije prikazujejo utrip in življenje na reki in ob njej, dogodke, kot je bila 30-letnica navijaške skupine Green Dragons, na ogled je tudi fotografija zlatega prinašalca, ki se vsak dan za nekaj deset minut pomudi pod Brdarjevim kipom volka na Petkovškovem nabrežju. Razstavo Ljubljanica si lahko v Mali galeriji Cankarjevega doma ogledate do 10. marca.
Potujoča razstava Živa krajina Krasa prikazuje človekovo delo, ki je skozi čas spreminjalo podobo kulturne krajine Krasa. Območje je predstavljeno tako z vidika materialne dediščine kot tudi nesnovne in mitične. V ospredju je več tematskih sklopov, kot so zgodovinski zemljevidi Krasa, odprti prostori kraške krajine, suhozidna gradnja ter mitsko-folklorna parka v Rodiku in Gropadi.
Razstava Živa krajina Krasa, ki so jo sinoči odprli v Pokrajinskem muzeju v Kopru, je povzetek čezmejnega projekta iz leta 2015. V njem so sodelovali ustanove in posamezniki iz Slovenije in Italije, vodila pa ga je Univerza na Primorskem. Razstavo, ki je potujočega značaja, so si že ogledali na drugi strani meje.
''Ta nesrečni rod'' – prva slovenska uprizoritev trilogije večkrat nagrajene britanske dramatičarke, režiserke in scenaristke Zinnie Harris v prevodu Tine Mahkota in režiji Ivane Djilas bo nocoj premierno na ogled na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega.
Na sprehod ob Ljubljanici pa popelje na novo odprta fotografska razstava fotoreporterja Bojana Velikonje, ki je na ogled v Mali galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani.
V pokrajinskem muzeju Koper so sinoči odprli razstavo Živa krajina Krasa, ki je povzetek čezmejnega projekta iz leta 2015. V njem so sodelovale ustanove in posamezniki iz Slovenije in Italije, vodila pa ga je Univerza na Primorskem. Razstavo, ki je potujočega značaja, so si že ogledali na drugi strani meje.
Gledališka premiera in razstavi
Ta nesrečni rod – prva slovenska uprizoritev trilogije Zinnie Harris v prevodu Tine Mahkota in režiji Ivane Djilas bo nocoj premierno na ogled na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega.
Večkrat nagrajena britanska dramatičarka, režiserka in scenaristka Zinnie Harris se v trilogiji Ta nesrečni rod, ki sledi zgodbi Ajshilove Oresteje, zelo temačnemu portretu Tantalovega rodu, ki se sicer vrti okoli človeške, po večini moške objestnosti in napuha, posveti predvsem ženskam te od bogov preklete rodbine. Njena aktualna predelava klasičnega besedila antičnega izročila bistveno ne spreminja, ga pa na novo osvetli in nadgradi v sodobnost ter nas z nesrečno rodbino popelje v labirint temne strani človeške psihe, ki se v tisočletjih, ki so minila od časa starih Grkov, ni kaj dosti spremenila. Bolj kot krvava dejanja žrtvovanja in maščevanja jo zanimata teža in razsežnost (po)dedovane travme.
Na sprehod ob Ljubljanici pa popelje na novo odprta fotografska razstava večkrat nagrajenega fotoreporterja Bojana Velikonje. Črno-bele fotografije prikazujejo utrip in življenje na reki in ob njej, dogodke, kot je bila 30-letnica navijaške skupine Green Dragons, na ogled je tudi fotografija zlatega prinašalca, ki se vsak dan za nekaj deset minut pomudi pod Brdarjevim kipom volka na Petkovškovem nabrežju. Razstavo Ljubljanica si lahko v Mali galeriji Cankarjevega doma ogledate do 10. marca.
Potujoča razstava Živa krajina Krasa prikazuje človekovo delo, ki je skozi čas spreminjalo podobo kulturne krajine Krasa. Območje je predstavljeno tako z vidika materialne dediščine kot tudi nesnovne in mitične. V ospredju je več tematskih sklopov, kot so zgodovinski zemljevidi Krasa, odprti prostori kraške krajine, suhozidna gradnja ter mitsko-folklorna parka v Rodiku in Gropadi.
Razstava Živa krajina Krasa, ki so jo sinoči odprli v Pokrajinskem muzeju v Kopru, je povzetek čezmejnega projekta iz leta 2015. V njem so sodelovali ustanove in posamezniki iz Slovenije in Italije, vodila pa ga je Univerza na Primorskem. Razstavo, ki je potujočega značaja, so si že ogledali na drugi strani meje.
Bili smo na predstavi mladih gledaliških ustvarjalcev z naslovom Hamletovanje, opozorili smo na piranske dneve arhitekture in preverili, kaj prinaša Liffe.
Pogovor z Jungom, stripovskim umetnikom in soavtorjem filma Medena Koža, filmska ustvarjalnost Miša Milana Čoha in Festival Stična.
Pogovor z Jungom, stripovskim umetnikom in soavtorjem filma Medena Koža, filmska ustvarjalnost Miša Milana Čoha in Festival Stična.
Premiera predstave Veliki pok, začetek festivala Sonica in otvoritev fotografske razstave Na tankem ledu
Tokrat o filmih "Višja sila", "Feniks" in temu, kaj nas čaka konec tedna.
"Golob je sedel na veji in razmišljal o življenju" Roya Andersona, premiera filma Marka Naberšnika "Gozdovi so še vedno zeleni" in "Višja sila" Rubena Ostlunda.
"Golob je sedel na veji in razmišljal o življenju" Roya Andersona, premiera filma Marka Naberšnika "Gozdovi so še vedno zeleni" in "Višja sila" Rubena Ostlunda.
Prolog v 25. Liffe s Simonom Popkom, Hansom Pettrom Mollandom in Golobom, ki je sedel na veji in razmišljal o življenju.
Bili smo na premieri otroške opere Kaznovana radovednost Pavla Šivica, ki jo je pripravilo Slovensko komorno glasbeno gledališče v sodelovanju z Glasbeno matico Ljubljana in Akademijo za glasbo v Ljubljani. Nekaj besed pa smo namenili tudi razstavi Pet očetov Neninega otroka - Marijan Amalietti.
V najmlajšem slovenskem poklicnem gledališču Anton Podbevšek Teatru v Novem mestu bo na ogled 38. premiera: plesno-gledališka predstava ''Pars pro Witkacy'' avtorice Magdalene Reiter. Balet Slovenskega narodnega gledališča Maribor bo premierno uprizoril baleta: ''Stabat Mater'' v koreografiji Edwarda Cluga in ''Nevarna razmerja'' v koreografiji in režiji Valentine Turcu in Lea Mujića. Ob 35. letnici slavne Butnskale, kultne radijske igre iz konca sedemdesetih avtorjev Emila Filipčiča in Marka Derganca, je pri Založbi Ebesede d.o.o. izšla stripovska izdaja celotne epopeje. Zvočni zapis je v stripovsko obliko zapisal Marko Derganc.
V današnji oddaji o novi zbirki zborovskih skladb skladatelja in dirigenta Rada Simonitija za mešane, moške in ženske zbore Preproste besede ter o premieri literarne klasike Veliki Gatsby v Mestnem gledališču Ljubljanskem. Slišali boste režiserja Ivico Buljana in Matijo Gobca.
V SNG Drama Ljubljana se nocoj začenjajo jesenska večerna branja. Med 5. novembrom in 3. decembrom bodo v okviru programskega sklopa ''Nova branja z bralnimi uprizoritvami'' prvič predstavili ali na novo prebrali pet slovenskih dramskih besedil. Med novembrskimi novostmi bo devet novih gledaliških premier, premiera koprodukcije Čarobna gora v Trstu, gostovanje indonezijskega senčnega gledališča... Slovensko komorno glasbeno gledališče nadaljuje z uspešnimi predstavami, ki se vrstijo po vsej Sloveniji. Nocoj bo spet gostovalo v Ljubljani. Na odru Linhartove dvorane Cankarjevega doma bo premierno uprizorilo groteskno operno kriminalko v enem dejanju ''Zmikavt in stara devica'', ki jo je napisal Gian Carlo Menotti.
Himalajski vodja Aleš Kunaver, razstava v Muzeju novejše zgodovine. Tadej Pogačar pregledno v Moderni galeriji.
Kako bi se razvijala zgodovina Slovencev, če bi Trubarjeva dela brali v slovenskem jeziku pred 450 leti?, je na predstavitvi knjige ''Primož Trubar, Cerkveni red 1564'' poudaril Drago Sukič, predsednik Združenja Trubarjev forum. Gre za eno najpomembnejših del slovenskega protestantskega pisca Primoža Trubarja, ki ga mnogi poznamo le iz šolskih beril kot avtorja prvih tiskanih knjig v slovenskem jeziku. Knjigo sta pri Založbi ZRC SAZU skupaj izdala Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in Združenje Trubarjev forum. Znanstvenokritčne izdaje in prevoda v sodobni slovenski jezik pa se je lotil dr. Kozma Ahačič.
Prva premiera ljubljanskega baletnega ansambla v novi sezoni bo celovečerna predstava ''Tristan in Izolda'' v koreografiji mladega romunskega koreografa Dana Datcuja. Keltska legenda z motivom romantične, pa tudi tragične ljubezni, prvič zapisana v 12. stoletju, ostaja aktualna v vseh obdobjih in različnih umetnostnih zvrsteh. Tudi nova baletna predstava z avtorsko glasbo Saše Kalana z odlomki iz Wagnerjeve opere Tristan in Izolda se opira na idejo o romantični ljubezni in na tezo o nesmrtnosti, kakršno v človeško bivanje prinaša umetnost. Jakčev dom, ki je osrednji galerijski prostor v Novem mestu, praznuje 30 letnico razstavne dejavnosti. Nocoj ob 18-ih bodo v domu odprli prenovljeno stalno razstavo umetniški del Božidarja Jakca. V Galeriji Hermana Pečariča v Piranu so sinoči odprli razstavo, ki je poklon slikarju, po katerem nosi galerija ime in hrani njegovo zbirko, hkrati pa predstavlja zelo zanimivo obdobje med letoma 1965 in 1975.
Neveljaven email naslov