Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prve stripovske sekvence in prgišče umetnostnozgodovinskih detektivskih zgodb Hinka Smrekarja s Cirilom Horjakom v januarskem Stripolisu; Linija uvida - Dialog kiparja Darka Golije in večmedijske umetnice Aleksandre Saške Gruden v Savinovem likovnem salonu v Žalcu. Hamlet Express z novim 5. albumom Opium Blue in Bert Dockx s tretjim solo projektom Transit na dvojnem koncertu Cankarjevi torki v Cankarjevem domu.
Prve stripovske sekvence in prgišče umetnostnozgodovinskih detektivskih zgodb Hinka Smrekarja s Cirilom Horjakom v januarskem Stripolisu; Linija uvida - Dialog kiparja Darka Golije in večmedijske umetnice Aleksandre Saške Gruden v Savinovem likovnem salonu v Žalcu. Hamlet Express z novim 5. albumom Opium Blue in Bert Dockx s tretjim solo projektom Transit na dvojnem koncertu Cankarjevi torki v Cankarjevem domu.
Cikel oljnih slik in grafik Nismo poslednji, ki ga je Mušič ustvaril v začetku 70. let, priča o nacističnih grozodejstvih iz koncentracijskega taborišča Dachau, kamor so umetnika odvedli leta 1944. Risbe, ki jih je narisal tam, pa so zdaj prvič na ogled pri nas, in sicer v Moderni galeriji v Ljubljani. Postavitev z naslovom Obsojeni na upanje – Risbe iz Dachaua poleg del, ki jih hrani galerija, združuje še risbe, ki so jih galeriji posodili zasebni zbiralci, ter risbe, ki so jih leta 2016 odkrili v Trstu.
V Filmogledu Nina Zagoričnik gosti gledališko in filmsko igralko Ajdo Smrekar, ki v novi krimi-romantični TV nadaljevanki 'V imenu ljudstva', režiserja Vojka Anzeljca, igra pravnico Niko, ki počasi odkriva skrbno varovano družinsko skrivnost.
Aleš Bravničar je eden bolj iskanih slovenskih fotografov, ki pa je v fotografiranju pravzaprav samouk. Vse se je namreč začelo, ko je bil star 11 let in mu je oče podaril svoj predvojni fotografski aparat lajka. Kot pravi, je na fotografski poti tako: maturo narediš, ko ti objavijo prvo sliko, magisterij, ko si že uveljavljen in te drugi kličejo s ponudbami za delo, doktorat pa takrat, ko si kupiš lajko in si gospod. No, Alešu Bravničarju, ki prav gotovo je po tej stopnji izobrazbe doktor, leto 2020 prinaša obletnico, 20 let od začetka njegovega poklicnega ukvarjanja s fotografijo. To bo proslavil tudi z veliko razstavo v Mali galeriji Cankarjevega doma. Razstava 30-ih fotografij z naslovom Boginje ni retrospektivna, je pa pogled na njegovo delo za moške revije, predvsem pa osebni projekt, z mnogimi, še nikoli videnimi fotografijami. Sicer pa se fotograf, direktor fotografije in režiser Aleš Bravničar ne ukvarja samo s fotografiranjem golih deklet, temveč tudi s popotniško fotografijo, piše reportaže, predava na fotografskih delavnicah, zadnje čase pa je poprijel tudi za kamero in začel ustvarjati v svetu režije, filma in televizijskih oglasov.
V Anton Podbevšek Teatru v Novem mestu bo v petek premierno na ogled predstava Muzikofilija (Zgodbe o glasbi in možganih). Delo Oliverja Sacksa je režirala Ivana Djilas. V Slovenskem mladinskem gledališču v Ljubljani bo v petek premiera Kliči M za Macbetha po Macbethu Williama Shakespearja v režiji Matjaža Pograjca.
Slovenski etnografski muzej je poleg tega, da je muzej, ki skrbi za zbirke in sporoča vedenja o naši tradiciji in kulturi, tudi koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine, kamor sodijo tudi pustne šege. Zato precej dela zaposlenih v muzeju poteka na terenu, kjer raziskujejo pustno dediščino ter z odkupi povečujejo zbirko pustnih mask muzeja. V register nesnovne kulturne dediščine je za zdaj vpisanih 11 lokalnih pustovanj, tudi Drežniški in Ravenski pust. In da bi te šege približali širši javnosti, je v muzeju zdaj na ogled nekaj mask ravenskih pustov. Kot pravi magistrica Adela Pukl, kustosinja za duhovno kulturo, se pustni sprevod Ravenskega pusta deli na ta lepe, ta grde in tiste s posebnimi vlogami.
"Flamenko je predvsem umetnost, ki je nastala iz človekove prvinske potrebe po izražanju čustev. Radi zakričimo, ko se počutimo zatirani, in radi se od srca zasmejimo, ko nam nekaj polepša dan. In prav zato, ker ljudje poznamo pravo paleto različnih čustev, ima tudi flamenko veliko obrazov," je na spletni strani Plesno kulturnega društva CoraViento zapisala Urška Centa, plesalka in koreografinja. In kar nekaj obrazov flamenka bo prihodnje dni mogoče videti v Cankarjevem domu v Ljubljani na drugem festivalu Bi flamenko. Poleg premiere predstave Eno, one kot ženske, ki jo je Urška Centa zasidrala na sodobnem flamenku ter povezala z glasbenikoma Robertom Jukičem in Tomažem Gajštom, skupaj z njo pa bo na odru nastopila tudi plesalka sodobnega plesa Tina Habun, tudi premiero dela Prostor med nama je najin odnos še ene naše plesalke Anje Mejač, ki v predstavi raziskuje stik tradicionalne simbolike bikoborb. Anja se je pri predstavi povezala s tradicionalnim koreografom flamenka Alejandrom Granadosom, v gibalnem delu pa je sodelovala z Jurijem Konjarjem.
Na vprašanje, katero glasbo ste si zapomnili zaradi filma ali film zaradi glasbe, odgovarja prevajalka Suzana Koncut, letošnja dobitnica nagrade Prešernovega sklada.
Namen Kavč festivala je, da umetnike in umetnost pripelje domov k ljudem in da posamezniki svoje osebne prostore odprejo ne le umetnikom z vsega sveta, pač pa tudi prišlekom, instantnim prijateljem. Kavč festival je po vzoru iz tujine zasnoval doktor lutkovne umetnosti, glasbenik, režiser, igralec in pedagog Matija Solce, ki ni le programski vodja, koordinator, pač pa tudi eden od nastopajočih.
V Slovenski kinoteki bo današnji večer posvečen pisatelju in režiserju Borisu Višnovcu, v Prešernovem gledališču Kranj pa bo v petek premiera monodrame Večja od vseh v režiji Alena Jelena.
Ive Šoša je poklicni potapljač, ki živi morski svet raziskuje tudi s fotografskim aparatom in ob tem ugotavlja, kako zelo se je morje v dobrih dveh desetletjih spremenilo in kako nam ga je uspelo zasititi s strupenimi, agresivnimi in pogubnimi plastičnimi izdelki. Kot pravi Ive, smo z njimi ubili že precejšen del veličastnih prebivalcev našega skupnega sveta. To je tudi tema, o kateri govorijo njegove fotografije, ki jih razstavlja v Narodnem muzeju Slovenije na Metelkovi.
V Filmogledu na vprašanje katero skladbo ste si zapomnili zaradi filma ali film zaradi glasbe, odgovarja gledališki režiser Jan Krmelj, ki je na Mali oder SNG Drama, postavil igro Življenje drugih. Nastala je po motivih istoimenskega filma nemškega scenarista in režiserja Floriana Henckela von Donnesmarcka. V gledališki uprizoritvi odkrivamo življenja drugih, prek pogleda agenta Stasija, v času najbolj obsežnega nadzorovanja povojnega socializma, v Nemški demokratični republiki. Mladi, petindvasetletni Jan Krmelj, pa nam v Filmogledu razkriva, zakaj si je najbolj zapomnil glasbo v filmih ameriškega režiserja Davida Lyncha.
Na Vodnikovi domačiji v Šiški v Ljubljani, kjer se je rodil Valentin Vodnik, ekipa zavoda Divja misel z različnimi dogodki skrbi za podporo literaturi ter ohranja spomin na »prvega« slovenskega pesnika in njegovo dediščino. V prvem nadstropju domačije, je urejena tudi razstava, ki predstavi življenje pesnika, razsvetljenca, duhovnika. Da je imel lepo otroštvo, je sam pisal v svojih spominih, to je Janezu Trdini povedala tudi njegova sestra. Mladi Vodnik se je rad igral, rad je imel žgance in ni se hotel tepsti. Tudi to je ob vodenju po razstavi o Valentinu Vodniku v njegovi rojstni hiši v Šiški povedal doktor Luka Vidmar, soavtor razstave in Znanstveni sodelavec na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. Čeprav je razstava bolj skromna in na njej ni predmetov, povezanih s samim pesnikom, pa vseeno obiskovalce navaja k razmisleku.
Asimetrija je naslov prvenca mlade beograjske režiserke Maše Neškovič, ki ga je pred kratkim predstavila na Tržaškem filmskem festivalu. Svetovno premiero je doživel na festivalu v Sao Paulu in v Beogradu, v Slovenijo pa prihaja jeseni. Film, ki govori o treh mladih parih, išče odgovore na vprašanje, zakaj se razidemo, čeprav smo si bili na začetku tako blizu … Maša Neškovič je ena od številnih mladih režiserk, ki se zaveda, da je imela veliko srečo, da je že posnela svoj prvi celovečerni film.
Publicistka in novinarka Nadina Štefančič odgovarja na vprašanje, katero glasbo si je zapomnil zaradi filma ali kateri film zaradi glasbe.
Četrti celovečerni film režiserja Andreja Košaka Vsi proti vsem s premiero v ljubljanskem Koloseju začenja svojo pot po slovenskih kinodvoranah. Obrazi analognega / Kvantizacija rdeče je naslov prikaza filmskega in videoopusa Mihe Vipotnika (1976–2018), ki sta ga pripravila Zavod za sodobno umetnost SCCA-Ljubljana in Slovenska kinoteka v sodelovanju s TV Slovenija. Miha Vipotnik, slikar in režiser z večmedijsko in interdisciplinarno prakso, je pionir eksperimentalne videoumetnosti in medijske prakse pri nas in njen promotor po svetu. V Slovenski kinoteki bodo do junija s projekcijami in spremljevalnimi dogodki enkrat na mesec popeljali skozi umetnikov štiridesetletni opus.
V Filmogledu na vprašanje, katero glasbo si je zapomnil zaradi filma ali kateri film zaradi glasbe, odgovorja režiser in scenarist Gregor Božič.
»Človeštvo je sredi sprememb, kakršnih še ni doživelo,« je v svoji zadnji knjigi 21 nasvetov za 21. stoletje zapisal Harari, izraelski zgodovinar, filozof in mislec, ki o sebi razmišlja tako, da razmišlja o svetu, v katerem živi. Prav delo omenjenega pisatelja je navdihnilo tudi festival, na katerem bodo sogovorniki na različnih dogodkih razpravljali o tem, kakšna bosta Slovenija in svet leta 2050.
V Filmogledu na vprašanje, katero glasbo si je zapomnil zaradi filma ali kateri film zaradi glasbe, odgovorja arhitekt in urednik Miloš Kosec
Neveljaven email naslov