Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Štiri nova literarna dela v zbirki Piramida predstavlja mariborska založba Litera: Ljubljanske ulice avtorja Jurija Hudolina, roman Sarivala Sosiča Jaz sam, prvi leposlovni roman Sama Ruglja Resnica ima tvoje oči in romaneskni prvenec Jedrt Lapuh Maležič z naslovom Vija vaja ven.
''Prisotnost svetlobe'' je naslov dveh samostojnih razstav, posvečenih Eliu Ciolu in Stefanu Ciolu, s katerima je KUD Art Stays na Ptuju odprl novo razstavno sezono, namenjeno dialogu sodobnih umetnosti.
Ljubljanske ulice, Jaz sam, Resnica ima tvoje oči, Vija vaja ven ... Prisotnost svetlobe
Mariborska založba Litera je v zbirki sodobnega slovenskega leposlovja Piramida izdala štiri romane.
Ljubljanske ulice je naslov novega dela pesnika, pisatelja, prevajalca, scenarista, urednika in publicista Jurija Hudolina. Vsestranski ustvarjalec v novem romanu pripoveduje osebno zgodbo, povezano z Ljubljano in njenimi ulicami.
Avtor odmevnega prvenca Starec in jaz, nominiranega za nagrado kresnik, Sarival Sosič, je svoje novo delo naslovil Jaz sam. Naslov Jaz sam nas poveže s prvim romanom Starec in jaz (2017). Jaz sam se ukvarja z otroštvom do starca, Starec in jaz pa v dečkovo samoto mladosti spusti starca, pravega prijatelja, učitelja in glasbenika.
Samo Rugelj, urednik, založnik, publicist in pisatelj, se je v svojih dozdajšnjih knjigah, nazadnje v lani izdanih Triglavskih poteh, po večini posvečal izpovedni temi in žanru stvarne literature, mejo fikcije pa je začel prestopati v knjigi Na dolge proge. Njegov prvi leposlovni roman ima naslov Resnica ima tvoje oči. z zgodbo še vedno vitalnega elektroinženirja Mihe Premrla, ki umirjeno živi z svojo dolgoletno ljubeznijo Mijo, in ki se mu se ob koncu koledarskega leta približuje delovna upokojitev …
Vija vaja ven je naslov romanesknega prvenca Jedrt Lapuh Maležič. Po dveh zbirkah kratkih zgodb nas njen roman popelje na pot duhovnosti in razsvetljenstva in nato njunega širjenja … z junakinjo, ki najprej odide v Indijo.
Ptujska mestna galerija gosti prvo izmed letošnjih razstav. Tokrat so na ogled postavili dela italijanskih fotografov – Stefana in Elia Ciola. Oče in sin v dveh samostojnih razstavah prikazujeta svoj lasten odnos do svetlobe, senc in različnih krajev. Iz tega izvira tudi naslov razstave: Prisotnost svetlobe.
Štiri nova literarna dela v zbirki Piramida predstavlja mariborska založba Litera: Ljubljanske ulice avtorja Jurija Hudolina, roman Sarivala Sosiča Jaz sam, prvi leposlovni roman Sama Ruglja Resnica ima tvoje oči in romaneskni prvenec Jedrt Lapuh Maležič z naslovom Vija vaja ven.
''Prisotnost svetlobe'' je naslov dveh samostojnih razstav, posvečenih Eliu Ciolu in Stefanu Ciolu, s katerima je KUD Art Stays na Ptuju odprl novo razstavno sezono, namenjeno dialogu sodobnih umetnosti.
Ljubljanske ulice, Jaz sam, Resnica ima tvoje oči, Vija vaja ven ... Prisotnost svetlobe
Mariborska založba Litera je v zbirki sodobnega slovenskega leposlovja Piramida izdala štiri romane.
Ljubljanske ulice je naslov novega dela pesnika, pisatelja, prevajalca, scenarista, urednika in publicista Jurija Hudolina. Vsestranski ustvarjalec v novem romanu pripoveduje osebno zgodbo, povezano z Ljubljano in njenimi ulicami.
Avtor odmevnega prvenca Starec in jaz, nominiranega za nagrado kresnik, Sarival Sosič, je svoje novo delo naslovil Jaz sam. Naslov Jaz sam nas poveže s prvim romanom Starec in jaz (2017). Jaz sam se ukvarja z otroštvom do starca, Starec in jaz pa v dečkovo samoto mladosti spusti starca, pravega prijatelja, učitelja in glasbenika.
Samo Rugelj, urednik, založnik, publicist in pisatelj, se je v svojih dozdajšnjih knjigah, nazadnje v lani izdanih Triglavskih poteh, po večini posvečal izpovedni temi in žanru stvarne literature, mejo fikcije pa je začel prestopati v knjigi Na dolge proge. Njegov prvi leposlovni roman ima naslov Resnica ima tvoje oči. z zgodbo še vedno vitalnega elektroinženirja Mihe Premrla, ki umirjeno živi z svojo dolgoletno ljubeznijo Mijo, in ki se mu se ob koncu koledarskega leta približuje delovna upokojitev …
Vija vaja ven je naslov romanesknega prvenca Jedrt Lapuh Maležič. Po dveh zbirkah kratkih zgodb nas njen roman popelje na pot duhovnosti in razsvetljenstva in nato njunega širjenja … z junakinjo, ki najprej odide v Indijo.
Ptujska mestna galerija gosti prvo izmed letošnjih razstav. Tokrat so na ogled postavili dela italijanskih fotografov – Stefana in Elia Ciola. Oče in sin v dveh samostojnih razstavah prikazujeta svoj lasten odnos do svetlobe, senc in različnih krajev. Iz tega izvira tudi naslov razstave: Prisotnost svetlobe.
V Narodni galeriji si še do 2. oktobra lahko ogledamo razstavo o gluhem akademskem kiparju povojne generacije Ivanu Štreklju, ki je živel med letoma 1916 in 1975. Ustvarjal je zunanje plastike, ženske akte in portrete. Pomemben del razstave so donacije, največ njegovih del pa hrani Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije. V okviru njihovega projekta Prilagajanje in izdajanje knjig v slovenskem znakovnem jeziku je izšla slikanica Neslišni zvoki dleta – Ivan Štrekelj, gluhi kipar, ki jo je napisala tiflopedagoginja dr. Aksinja Kermauner. Z njo, s koordinatorico projekta Aleksandro Rijavec in z avtorico razstave mag. Matejo Breščak se je pogovarjal Žiga Bratoš.
Kantavtor Andrej Šifrer že petinštirideset let skrbi, da Slovenci zastrižemo z ušesi, ko nas opozori na pomembne stvari. Velja za legendo med slovenskimi glasbeniki, saj je avtor številnih ponarodelih skladb. Na devetnajstih ploščah se je nabralo veliko skladb, ki so že ponarodele, kar je za vsakega ustvarjalca največja nagrada. V današnjem poletnem namigu bo ob orisu osebnega poletnega razpoloženja delil tudi dva namiga za širjenje obzorij duha.
Tokrat pogledujemo proti otoku Lido, kjer festivalski vrvež, kot pravi Nina Zagoričnik, ne poneha. Do konca Beneške Mostre so v glavnem tekmovalnem programu preostali še štirje filmi in kopica v vzporednih programih.
O filmski premieri na sarajevskem festivalu dokumentarnega filma pod okriljem Al Jazeere Balkans ter o grozljivih in nepredstavljivih dogodkih med obstreljevanjem Sarajeva.
Nismo želeli uglasbiti Bartolove ideje, ampak se temeljito poglobiti v besedilo ter označiti ključne elemente in probleme, ki se nam zdijo aktualni.
Tobias Putrih je mednarodno uveljavljen slovenski umetnik, živi v ameriški zvezni državi Massachusetts, kjer na eni od univerz predava študentom arhitekture umetnost ustvarjanja. V svojem delu povezuje različna področja od arhitekture do znanosti, dizajna in zdaj tudi jeklarstva s kiparstvom. Svoj zadnji projekt “Industrija jekla” te dni razstavlja v Galeriji Ravne. Kakšen pa je njegov poletni namig?
Tam, kjer se Kanal Grande izliva v Beneško laguno, stoji Punta Dogana, nekoč carinarnica, danes sodoben galerijski prostor. Okoli stavbe tik ob vodi, nas pelje ozka pot, s širokim pogledom na ves zaliv.
Kaj prinaša najstarejši in najbolj relevanten festival med največjimi na svetu?
Prinaša tudi pet nagrajenih plesnih predstav domačih in tujih ustvarjalcev.
V krajinskem parku Polhograjski dolomiti je že osmo poletje zapored odprla vrata Hiša na hribu. Gre za umetniški projekt pod idejnim vodstvom Zvonke Simčič, ki povezuje sodobno umetniško produkcijo s prostori tradicije, podeželskega ter kulturne in naravne dediščine. Damijan Kracina pa je z razstavo 0.22 galerijo Društva likovnih umetnikov Ljubljana spremenil v nekakšen kabinet čudes, poln malih skulptur, skic, risb v prostoru, spominov, nenavadnih oblik – najdemo jih na tleh, visijo v prostoru, v okenskih nišah …
Namig za poletne dejavnosti podaja Hana Čeferin, kuratorka Galerije Fotografija in urednica nove revije za sodobno umetnost ETC, ki jo je izdal istoimenski zavod za kulturno dejavnost. V prvi številki revije, izhajala bo enkrat na leto, je predstavljenih 19 mladih umetnikov iz Slovenije in tujine. Revija predstavlja sodobno umetnost od Balkana do Baltika. Njen namen je tudi promocija slovenskih umetniških projektov v tem prostoru.
Z matematičarko, gozdarko in lovko Marijo Jakopin o izginjanju avtohtone vrste jelk zaradi neurij, posledici monokulturnega bukovega gozda in pomenu izobraževanja o gozdu že v osnovnih šolah.
Črnomaljski grajski atrij in staro mestno jedro Črnomlja avgusta vsako leto gostita Festival dobre glasbe, smeha, kulture, športa in kulinarike. Na odru se znajdejo številni priznani gosti, ki na različne načine razvedrijo poletne večere. Začenja pa se tudi Kranj Foto Fest, ki bo mesto za en mesec spremenil v navdihujoče prizorišče. Srečali se bodo vsi, ki bodo želel deliti svoje izkušnje o fotografiji in s fotografijo.
Slovenska umetnica in gledališka ustvarjalka, dramaturginja in režiserka Lea Kukovičič skupaj z raziskovalci in mednarodno umetniško ekipo ustvarja začasne kolektive in odkriva nova znanja. Njen novi avtorski projekt, ki nastaja, je gibanje za reševanje moških iz patriarhata – Zadnji Hamlet. Lea Kukovičič je letos tudi članica nove tričlanske kuratorske ekipe 25. mednarodnega festivala Mladi levi. Kaj pa so njeni poletni namigi?
Palme nenehno sprožajo razne razprave. Povsod, kjer jih sadimo, spremenijo tradicionalno okolje in ker niso najbolje prilagojene na naše podnebje, povzročajo razne težave.
Mednarodni festival Mladi levi, ki se začne v petek, je eden najopaznejših letnih dogodkov zavoda Bunker, ki vsak konec poletja v Ljubljano pripelje najaktualnejše odrske ustvarjalce z vseh koncev sveta.
Neveljaven email naslov