Vampirji so paraziti, ki raziskujejo ljudi. So pa tudi ljudje, ki raziskujejo vampirje. Eden takih je Clemens Ruthner, profesor nemških in evropskih študij na Kolidžu svete Trojice v Dublinu. Fenomen živih mrtvecev ga je zanimal že v študentskih letih, ko je ugotovil, da o vampirjih pravzaprav ni napisane nikakršne resne literature. Tako je dobil idejo, da bi to naredil sam kar za doktorsko delo, a je to zamisel hitro ovrgel njegov mentor. Vampirji pa mu niso dali miru. Zdaj piše literarno in kulturno zgodovino vampirizma, vsake toliko pa na to temo pripravi tudi predavanje. V Ljubljani je predaval na povabilo Oddelka za zgodovino in Oddelka za germanistiko, nederlandistiko in skandinavistiko Filozofske fakultete v Ljubljani.

Vampirji so bili mrtvi, ki so se jih živi bali

“Vampir ima telo in je svoje telo. Ni ne mrtev ne živ, ampak je živeč v smrti. Je abnormalnost, androgen v fantomskem svetu. Naloga vampirja je, da sesa kri.” – Montague Summers

Vampirji so paraziti, ki raziskujejo ljudi. So pa tudi ljudje, ki raziskujejo vampirje. Eden takih je Clemens Ruthner, profesor nemških in evropskih študij na Kolidžu svete Trojice v Dublinu. Fenomen živih mrtvecev ga je zanimal že v študentskih letih, ko je ugotovil, da o vampirjih pravzaprav ni napisane nikakršne resne literature. Tako je dobil idejo, da bi to naredil sam kar za doktorsko delo, a je to zamisel hitro ovrgel njegov mentor. Vampirji pa mu niso dali miru. Zdaj piše literarno in kulturno zgodovino vampirizma, vsake toliko pa na to temo pripravi tudi predavanje. V Ljubljani je predaval na povabilo Oddelka za zgodovino in Oddelka za germanistiko, nederlandistiko in skandinavistiko Filozofske fakultete v Ljubljani.

“Vampir je le primer veliko širšega fenomena, ki mu v antropologiji pravijo nevarna smrt. Ljudje so se nekoč bali, da se bodo na primer morilci ali pa ljudje, ki so jih izobčili iz cerkve, po svoji smrti vrnili in jim škodovali.” – Clemens Ruthner

Vaščani srbskih vasi so verjeli, da gre za vampirje, ki se vračajo po žive. Izkopavali so celo trupla tistih, ki so jih videli ponoči žive kolovratiti okoli in ta so bila res v čudnem stanju in spuščala prav takšne zvoke. Clemens Ruthner pravi, da je najverjetneje šlo za epidemijo vraničnega prisada, ki je bila tipična po koncih vojn. A takrat so na pomoč k raziskavi dogodkov prišli celo zdravniki z Dunaja in s tem je povezan tudi nastanek besede vampir. “Besede vampir v starih vzhodnih jezikih ne boste našli. Najbližja beseda je stara slovanska beseda UPIR, ki lahko označuje demona ali pa preprosto slabega človeka. Moja teorija je, da je avstrijski vojaški zdravnik, ki je leta 1723 pomagal pri raziskovanju in odkopavanju domnevnih vampirjev v srbski vasi Medveđa, besedo preprosto narobe zapisal. Jezika ni znal, lokalni interpret pa je prav lahko dejal, da gre za UPIRJE, zdravnik je slišal narobe in zapisal, da gre za vampirje. In lahko pogledate v vse stare evropske slovarje od Anglije, Francije do Rusije in Srbije, beseda vampir v njih pred letom 1723 ni obstajala.”