Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vampirji so paraziti, ki raziskujejo ljudi. So pa tudi ljudje, ki raziskujejo vampirje. Eden takih je Clemens Ruthner, profesor nemških in evropskih študij na Kolidžu svete Trojice v Dublinu. Fenomen živih mrtvecev ga je zanimal že v študentskih letih, ko je ugotovil, da o vampirjih pravzaprav ni napisane nikakršne resne literature. Tako je dobil idejo, da bi to naredil sam kar za doktorsko delo, a je to zamisel hitro ovrgel njegov mentor. Vampirji pa mu niso dali miru. Zdaj piše literarno in kulturno zgodovino vampirizma, vsake toliko pa na to temo pripravi tudi predavanje. V Ljubljani je predaval na povabilo Oddelka za zgodovino in Oddelka za germanistiko, nederlandistiko in skandinavistiko Filozofske fakultete v Ljubljani.
Vampirji so bili mrtvi, ki so se jih živi bali
“Vampir ima telo in je svoje telo. Ni ne mrtev ne živ, ampak je živeč v smrti. Je abnormalnost, androgen v fantomskem svetu. Naloga vampirja je, da sesa kri.” – Montague Summers
Vampirji so paraziti, ki raziskujejo ljudi. So pa tudi ljudje, ki raziskujejo vampirje. Eden takih je Clemens Ruthner, profesor nemških in evropskih študij na Kolidžu svete Trojice v Dublinu. Fenomen živih mrtvecev ga je zanimal že v študentskih letih, ko je ugotovil, da o vampirjih pravzaprav ni napisane nikakršne resne literature. Tako je dobil idejo, da bi to naredil sam kar za doktorsko delo, a je to zamisel hitro ovrgel njegov mentor. Vampirji pa mu niso dali miru. Zdaj piše literarno in kulturno zgodovino vampirizma, vsake toliko pa na to temo pripravi tudi predavanje. V Ljubljani je predaval na povabilo Oddelka za zgodovino in Oddelka za germanistiko, nederlandistiko in skandinavistiko Filozofske fakultete v Ljubljani.
“Vampir je le primer veliko širšega fenomena, ki mu v antropologiji pravijo nevarna smrt. Ljudje so se nekoč bali, da se bodo na primer morilci ali pa ljudje, ki so jih izobčili iz cerkve, po svoji smrti vrnili in jim škodovali.” – Clemens Ruthner
Vaščani srbskih vasi so verjeli, da gre za vampirje, ki se vračajo po žive. Izkopavali so celo trupla tistih, ki so jih videli ponoči žive kolovratiti okoli in ta so bila res v čudnem stanju in spuščala prav takšne zvoke. Clemens Ruthner pravi, da je najverjetneje šlo za epidemijo vraničnega prisada, ki je bila tipična po koncih vojn. A takrat so na pomoč k raziskavi dogodkov prišli celo zdravniki z Dunaja in s tem je povezan tudi nastanek besede vampir. “Besede vampir v starih vzhodnih jezikih ne boste našli. Najbližja beseda je stara slovanska beseda UPIR, ki lahko označuje demona ali pa preprosto slabega človeka. Moja teorija je, da je avstrijski vojaški zdravnik, ki je leta 1723 pomagal pri raziskovanju in odkopavanju domnevnih vampirjev v srbski vasi Medveđa, besedo preprosto narobe zapisal. Jezika ni znal, lokalni interpret pa je prav lahko dejal, da gre za UPIRJE, zdravnik je slišal narobe in zapisal, da gre za vampirje. In lahko pogledate v vse stare evropske slovarje od Anglije, Francije do Rusije in Srbije, beseda vampir v njih pred letom 1723 ni obstajala.”
Vampirji so paraziti, ki raziskujejo ljudi. So pa tudi ljudje, ki raziskujejo vampirje. Eden takih je Clemens Ruthner, profesor nemških in evropskih študij na Kolidžu svete Trojice v Dublinu. Fenomen živih mrtvecev ga je zanimal že v študentskih letih, ko je ugotovil, da o vampirjih pravzaprav ni napisane nikakršne resne literature. Tako je dobil idejo, da bi to naredil sam kar za doktorsko delo, a je to zamisel hitro ovrgel njegov mentor. Vampirji pa mu niso dali miru. Zdaj piše literarno in kulturno zgodovino vampirizma, vsake toliko pa na to temo pripravi tudi predavanje. V Ljubljani je predaval na povabilo Oddelka za zgodovino in Oddelka za germanistiko, nederlandistiko in skandinavistiko Filozofske fakultete v Ljubljani.
Vampirji so bili mrtvi, ki so se jih živi bali
“Vampir ima telo in je svoje telo. Ni ne mrtev ne živ, ampak je živeč v smrti. Je abnormalnost, androgen v fantomskem svetu. Naloga vampirja je, da sesa kri.” – Montague Summers
Vampirji so paraziti, ki raziskujejo ljudi. So pa tudi ljudje, ki raziskujejo vampirje. Eden takih je Clemens Ruthner, profesor nemških in evropskih študij na Kolidžu svete Trojice v Dublinu. Fenomen živih mrtvecev ga je zanimal že v študentskih letih, ko je ugotovil, da o vampirjih pravzaprav ni napisane nikakršne resne literature. Tako je dobil idejo, da bi to naredil sam kar za doktorsko delo, a je to zamisel hitro ovrgel njegov mentor. Vampirji pa mu niso dali miru. Zdaj piše literarno in kulturno zgodovino vampirizma, vsake toliko pa na to temo pripravi tudi predavanje. V Ljubljani je predaval na povabilo Oddelka za zgodovino in Oddelka za germanistiko, nederlandistiko in skandinavistiko Filozofske fakultete v Ljubljani.
“Vampir je le primer veliko širšega fenomena, ki mu v antropologiji pravijo nevarna smrt. Ljudje so se nekoč bali, da se bodo na primer morilci ali pa ljudje, ki so jih izobčili iz cerkve, po svoji smrti vrnili in jim škodovali.” – Clemens Ruthner
Vaščani srbskih vasi so verjeli, da gre za vampirje, ki se vračajo po žive. Izkopavali so celo trupla tistih, ki so jih videli ponoči žive kolovratiti okoli in ta so bila res v čudnem stanju in spuščala prav takšne zvoke. Clemens Ruthner pravi, da je najverjetneje šlo za epidemijo vraničnega prisada, ki je bila tipična po koncih vojn. A takrat so na pomoč k raziskavi dogodkov prišli celo zdravniki z Dunaja in s tem je povezan tudi nastanek besede vampir. “Besede vampir v starih vzhodnih jezikih ne boste našli. Najbližja beseda je stara slovanska beseda UPIR, ki lahko označuje demona ali pa preprosto slabega človeka. Moja teorija je, da je avstrijski vojaški zdravnik, ki je leta 1723 pomagal pri raziskovanju in odkopavanju domnevnih vampirjev v srbski vasi Medveđa, besedo preprosto narobe zapisal. Jezika ni znal, lokalni interpret pa je prav lahko dejal, da gre za UPIRJE, zdravnik je slišal narobe in zapisal, da gre za vampirje. In lahko pogledate v vse stare evropske slovarje od Anglije, Francije do Rusije in Srbije, beseda vampir v njih pred letom 1723 ni obstajala.”
Pregledna razstava ''NSK od Kapitala do kapitala. Neue Slowenische Kunst – dogodek zadnjega desetletja Jugoslavije'' v Moderni galeriji v Ljubljani. Razstava ''Vrnitev ambasadorjev umetnosti - Umetnine iz nasledstva Jugoslavije'' v Narodni galeriji. Svetovna vojna (Richard Holmes) in Tretji rajh (Richard James Overy) - knjižni novosti založbe Mladinska knjiga. Dvojni koncert: slovenski kitarist Vitja Balžalorsky in danski kitarist in poet Kristian Harting v Galeriji ŠKUC v Ljubljani.
V Galeriji Jakopič smo danes ob 18:00 odprli retrospektivno razstavo Stojan Batič: Človek in mit. Drugi del kulturnic pa smo namenili mladim glasbenikom in literatom.
V Galeriji Jakopič smo danes ob 18:00 odprli retrospektivno razstavo Stojan Batič: Človek in mit. Drugi del kulturnic pa smo namenili mladim glasbenikom in literatom.
V Slovenskem stalnem gledališču v Trstu: svetovna praizvedba komedije Vinka Möderndorferja Obiski in odprtje likovne razstave 12 tržaških ustvarjalcev. V Mini Teatru Ljubljana: premiera lutkovne predstave Jurček in trije razbojniki avtorice Alenke Gerlovič (Rekonstrukcija partizanskega lutkovnega gledališča 1944-45) v režiji Roberta Waltla in odprtje razstave ''Partizanske lutke 1944-2015''. Premiera avtorskega projekta Zorana Petroviča Lovci na srečo v BiTeatru. Premiera glasbeno-scenske predstave za otroke Katalena: Enci Benci Katalenci – Katalene v režiji Ivane Djilas v Cankarjevem domu.
Na Bledu se začenja 47. mednarodno srečanje PEN. Solistični prvenec Nótt bo danes premierno v Plesnem teatru Ljubljana predstavila plesalka in koreografinja Lada Petrovski Ternovšek.
Gostili smo medijskega poznavalca Richarda Barbrooka, ki razstavlja v Projektnem prostoru v Aksiomi v Ljubljani.
V Kinoteki se je začel prvi Teden ruskega filma pri nas. Ob 90-letnici so se umetniku Vladimirju Makucu z rastavami poklonili v Cankarjevem domu in Kresiji. Več o umetniku in njegovem delu je povedal umetnostni zgodovinar dr. Milček Komelj.
V Kostanjevici na Krki si lahko v Galeriji Božidarja Jakca ogledate razstavo ''4 delci/ 4 Particles'' mlade večmedijske umetnice Eve Petrič. V Ljubljani so na ogled: fotografski razstavi Mirana Kambiča z naslovoma ''Arhitektura Maksa Fabianija'' in ''Secesijska Ljubljana in Maks Fabiani'' v galeriji na prostem na Krakovskem nasipu in v Jakopičevem sprehajališču v Tivoliju, razstava''Črne zastave'' Alena Ožbolta z naslovom v Ulični galeriji na Vegovi 4 in v podhodu Erjavčeve ulice.
V Slovenskem kulturnem domu v Špietru v Slovenski Benečiji bosta nocoj Boris Pahor in Tatjana Rojc predstavila knjigo Cosi ho vissuto. Biografia di un secolo (Tako sem živel. Življenjepis stoletja). ''Delu čast in oblast'' je naslov festivala, ki ga je tudi letos v Murski Soboti pripravil Mladinski informativni in kulturni klub – MIKK. V klubskih prostorih v gradu v Murski Soboti se začenja danes ob 18.00 s projekcijo filma ''Ženskam čas(t), da zrušijo oblast!'' vstajniških socialnih delavk, ki bodo pripravile tudi delavnico transparentov. Na večernem koncertu pa se bo predstavila banjaluška skupina Sopot. Big band Krško se pridružuje pobudi Unesca, da današnji dan slavimo jazz. V Krškem ga prvič v državi obeležujejo s prireditvijo, ki bo ob 17.00 na ploščadi pred Kulturnim domom v Krškem. Poimenovali so jo ''1st International Jazz Day Krško''.
Premiere: - krstna uprizoritev igre ''Medtem ko skoraj rečem še ali prilika o vladarju in modrosti Simone Semenič'' v režiji Primoža Ekarta v Mali Drami SNG Drama Ljubljana - krstna uprizoritev komične drame ''Menjava straže'' avtorja in režiserja Nejca Gazvode na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega - interaktivna predstava ''Srce in popek'', ki je nastala v koprodukciji Gledališča za dojenčke in malčke AEIOU ter Hišo otrok in umetnosti
Med 26. junijem in 10. julijem 2015 bo v organizaciji Fičo baleta na več lokacijah po Sloveniji in z zaključkom na otoku Krk potekalo Fičo plesno popotovanje: dobra priložnost za bivanje v naravi, družabno in ustvarjalno preživljanje prostega časa ter udeležbo na različnih umetniških delavnicah. Več o dogodkih sta povedala plesalca Sandra Anais in Goran Bogdanovski, ustanovitelj Fičo Baleta.
Med 26. junijem in 10. julijem 2015 bo v organizaciji Fičo baleta na več lokacijah po Sloveniji in z zaključkom na otoku Krk potekalo Fičo plesno popotovanje: dobra priložnost za bivanje v naravi, družabno in ustvarjalno preživljanje prostega časa ter udeležbo na različnih umetniških delavnicah. Več o dogodkih sta povedala plesalca Sandra Anais in Goran Bogdanovski, ustanovitelj Fičo Baleta.
150. obletnica rojstva Maksa Fabianija Mednarodni dan plesa Manca Dolenc, plesalka flamenka Strip! – delavnica z mentorjem Santiagom Martinom Sanchezom v Galeriji likovnih samorastnikov Trebnje
Unesco je leta 1995 23. april razglasil za svetovni dan knjige in avtorskih pravic. Ta dan pri nas praznujemo ves teden s Slovenskimi dnevi knjige, drugo leto zapored pa ga obeležujemo tudi s projektom Noč knjige.
»Začnimo že enkrat kupovati knjige bolj pogosto kot avtomobile« smo lahko slišali na Mestnem trgu v Ljubljani ob odprtju jubilejnih 20. Slovenskih dnevov knjige. Ti bodo pod geslom (iz)berimo! in s številnimi dogodki potekali do 24. aprila. Že od petka potekajo v Mariboru, te dni pa bodo, poleg v prestolnici, potekali še v Ormožu, Celju, Kopru, Kungoti ter v Gradcu in Trstu.
Kaj smo, ko smo je nova zbirka pesmi Cvetke Lipuš. Njena poezija je razpeta med Ameriko in Avstrijo. V pesmih se ne boji razgaliti same sebe, poudarja pa vprašanje telesnosti. Zavest o minevanju je ključno sporočilo romanesknega prvenca Dina Bauka z naslovom Konec. Znova. Tretja nova knjižna izdaja založbe Beletrina je ponatis pripovedi za otroke. Po dvajsetih letih je znova izšlo delo pisatelja, pesnika in dramatika Ferija Lainščka Velecirkus Argo. Pri založbi UMCO so predstavili knjigi: Hitlerjev pakt s Hollywoodom, izpod peresa ameriškega zgodovinarja Bena Urwanda, in knjigo Marcela Štefančiča jr. Hitler – Kako je preživel – Eseji o drobnem tisku zla V Kinodvoru bo premiera dokumentarne mojstrovine Wima Wendersa Sol zemlje. Film, ki ga je Wenders posnel z Julianom Ribeirom Salgadom, je premiero doživel na lanskem cannskem festivalu in dobil nagrado, poimenovano poseben pogled. Videli smo ga že na lanskem ljubljanskem LIFFe-u. Danes bo film Sol zemlje, ki predstavlja priznanega brazilskega fotografa Sebastiaa Salgada, premierno na ogled v Kinodvoru.
»Začnimo že enkrat kupovati knjige bolj pogosto kot avtomobile« smo lahko slišali na Mestnem trgu v Ljubljani ob odprtju jubilejnih 20. Slovenskih dnevov knjige. Ti bodo pod geslom (iz)berimo! in s številnimi dogodki potekali do 24. aprila. Že od petka potekajo v Mariboru, te dni pa bodo, poleg v prestolnici, potekali še v Ormožu, Celju, Kopru, Kungoti ter v Gradcu in Trstu.
V Ljubljani se danes začenja 19. festival sodobnih odrskih umetnosti Exodos. Letošnja festivalska tema so ''Bodoči arhivi: Fokus Afrika''. Zadnji premieri v tej sezoni: - v Mestnem gledališču ljubljanskem Brechtov ''Dobri človek iz Sečuana'' v režiji Aleksandra Popovskega - v Šentjakobskem gledališču krstna uprizoritev komedije Kim Komljanec ''Zbeži'' v režiji Borisa Ostana. Razstava Hommage a Picasso od danes do 30. Septembra gostuje v Galeriji-Muzeju Lendava.
Gospa Bovary – premiera na malem odru Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica. Besedilo je po motivih romana Gustava Flauberta napisal Nebojša Pop Tasić, predstavo pa je režirala mlada režiserka Yulia Roschina. Knjižne novosti za mlade bralce je predstavila založba Mladinska kniga: slikanica Lile Prap Kraca, mladinski roman Nataše Konc Lorenzutti Lica kot češnje, roman avtorice Gayle Forman Če ostanem ter prvi strip v seriji Šnofijeve druščine, ki jo ustvarjata Boštjan Gorenc in Matej De Cecco.
Neveljaven email naslov