Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Igralka in ustvarjalka v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica Maja Poljanec Nemec se je v svoji zgodbi spomnila na teto Lojzo in resnično zgodbo iz časov, ko je obiskovala zadnji letnik srednje šole.
Igralka in ustvarjalka v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica Maja Poljanec Nemec se je v svoji zgodbi spomnila na teto Lojzo in resnično zgodbo iz časov, ko je obiskovala zadnji letnik srednje šole
“Bil je pustni torek in zahotelo se mi je nekaj ušpičiti. Našla sem staro lasuljo pokojne babice. Pomerila sem si jo, videti sem bila starejša. V kuhinji sem zaigrala starejšo gospo. Oče se je začel muzati, brat je zaploskal, celo mama in sestra sta bili zadovoljni in nekdo se je spomnil naše stare tete, ki je v domu.”
Družinski načrt je bil, da teto Lojzo presenetijo in razveselijo za pusta.
“Stara teta Lojza je bila belolasa, suhljata, živahna ženička. Dolgo časa je živela sama v stari kajži. Njeno najljubše opravilo je bila bitka s sitnimi, žleht fantalini iz ulice. Ti so ji vsak dan nagajali, ona pa jih je preganjala z metlo in zmerjala. Prišel pa je čas, ko teta ni zmogla več živeti sama in tedaj je že leto dni živela v domu za upokojence, kjer je dobila nove priložnosti za bitke.”
Maja Poljanec Nemec se je oblekla v novinarko, se s katrco odpeljala v dom za ostarele, da bi naredila intervju s teto Lojzo.
“Jaz sem novinarka z Radia Slovenija, delam prispevek in želela bi narediti intervju z vami. Bi vas lahko prosila za minutko, morda dve.”
Stari teti je obraz zažarel.
Igralka in ustvarjalka v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica Maja Poljanec Nemec se je v svoji zgodbi spomnila na teto Lojzo in resnično zgodbo iz časov, ko je obiskovala zadnji letnik srednje šole.
Igralka in ustvarjalka v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica Maja Poljanec Nemec se je v svoji zgodbi spomnila na teto Lojzo in resnično zgodbo iz časov, ko je obiskovala zadnji letnik srednje šole
“Bil je pustni torek in zahotelo se mi je nekaj ušpičiti. Našla sem staro lasuljo pokojne babice. Pomerila sem si jo, videti sem bila starejša. V kuhinji sem zaigrala starejšo gospo. Oče se je začel muzati, brat je zaploskal, celo mama in sestra sta bili zadovoljni in nekdo se je spomnil naše stare tete, ki je v domu.”
Družinski načrt je bil, da teto Lojzo presenetijo in razveselijo za pusta.
“Stara teta Lojza je bila belolasa, suhljata, živahna ženička. Dolgo časa je živela sama v stari kajži. Njeno najljubše opravilo je bila bitka s sitnimi, žleht fantalini iz ulice. Ti so ji vsak dan nagajali, ona pa jih je preganjala z metlo in zmerjala. Prišel pa je čas, ko teta ni zmogla več živeti sama in tedaj je že leto dni živela v domu za upokojence, kjer je dobila nove priložnosti za bitke.”
Maja Poljanec Nemec se je oblekla v novinarko, se s katrco odpeljala v dom za ostarele, da bi naredila intervju s teto Lojzo.
“Jaz sem novinarka z Radia Slovenija, delam prispevek in želela bi narediti intervju z vami. Bi vas lahko prosila za minutko, morda dve.”
Stari teti je obraz zažarel.
Z delavnicami in koncertom Big Banda RTV Slovenija, treh tenorjev in posebnega gosta ameriškega bobnarja Jeffa ''Taina'' Wattsa se je včeraj v Velenju začela letošnja, četrta Kreativna Jazz Klinika. Z močno mednarodno udeležbo mentorjev jo je znova pripravil umetniški vodja, glasbeni ustvarjalec, mednarodno uveljavljeni saksofonist Jure Pukl. Udeležencev je tokrat več kot 80 iz 12ih evropskih držav. V ljubljanskem Centru in galeriji P74 in pripadajočem prostoru Kapsula so trenutno na ogled kar tri razstave. Ob vstopu si lahko v Kapsuli ogledate skupinsko razstavo grafičnih del, ki so nastala v okviru projekta v organizaciji Hiše kulture Pivka. Dve galerijski sobi pa zasedata razstavi Nine Kočar z naslovom Vstopnineni in razstavo Lare Reichmann 19 242 kamnov.
Štiri nova literarna dela v zbirki Piramida predstavlja mariborska založba Litera: Ljubljanske ulice avtorja Jurija Hudolina, roman Sarivala Sosiča Jaz sam, prvi leposlovni roman Sama Ruglja Resnica ima tvoje oči in romaneskni prvenec Jedrt Lapuh Maležič z naslovom Vija vaja ven. ''Prisotnost svetlobe'' je naslov dveh samostojnih razstav, posvečenih Eliu Ciolu in Stefanu Ciolu, s katerima je KUD Art Stays na Ptuju odprl novo razstavno sezono, namenjeno dialogu sodobnih umetnosti.
Trobentač Igor Matković je doštudiral je v Gradcu in svoje znanje in veščine izpopolnjeval z različnimi mentorji. Kot trobentač, pianist in producent je sodeloval in snemal z različnimi glasbeniki tako zabavne glasbe kot jazza. Sodeloval je na več kot 30-ih ploščah, koncertiral tako v Evropi kot Ameriki, v zadnjem letu pa tudi na Kitajskem in v Afriki. Je gost številnih jazzovskih festivalov in uglednih koncertnih dvoran. Trem avtorskim izdajam danes dodaja četrto: avtorski projekt, ki ga je posnel s svojim mednarodnim kvintetom in ki je kar nekaj časa čakal na svoj pravi čas, album z naslovom ''Ephemeral Lake''. Koncertno ga bo Igor Matković s svojim kvintetom predstavil danes v Kinu Šiška v Ljubljani. Tihomir Pinter, mojster analogne ročno izdelane črno bele fotografije, se je lani v Galeriji Jakopič predstavil z veliko retrospektivno razstavo. Tokrat svoja dela predstavlja v ljubljanski galeriji Kresija, kjer vas vabi na sprehod po stari Ljubljani, kamor že od nekdaj rad zahaja. Na fotografijah gledamo čas od leta 1970 pa vse do nekaj let nazaj. Pravzaprav gre za izvrsten dokument časa, ki pa na žalost osvetli tudi nekatere pomanjkljivosti današnje urbanistične politike. Razstava ''Duh mesta'' bo v ljubljanski galeriji Kresija na ogled do 24. februarja.
Posavski muzej Brežice z razstavo ARHEOLOŠKA PODOBA V PLAKATIH MATJAŽA VIPOTNIKA predstavlja Vipotnika kot nekdanjega sodelavca, prejemnika Prešernove nagrade 2012, ki je bistveno zaznamoval slovensko in jugoslovansko grafično oblikovanje od sedemdesetih let do danes. Razstava je spominska, prva po njegovi smrt pred tremi leti in kot taka poklon njegovemu sodelovanju s Posavskim muzejem. Na ogled bo do 18. maja. Razstavo z naslovom ''Shared Meanings, Kolektiv U10'' bo galerija ŠKUC v Ljubljani gostila od 5. do 24. februarja. Umetniški prostor U10 je samoorganiziran umetniški kolektiv, ki kot neodvisni akter deluje 7 let. Poseben je zato, ker je to eden od prvih umetniških programov v Beogradu, ki ga vodijo umetniki. Sedem ustanovnih članov Kolektiva U10 je povabilo pet umetnikov, kolegov, s katerimi redno ali občasno sodelujejo. Dvanajsterica je delala kot skupina in odkrivala skupne pomene – Shared Meanings. Njihova dela so na ogled v galeriji ŠKUC v Ljubljani.
V Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica bodo nocoj in jutri v mali dvorani premierno uprizorili dramo italijanskega avtorja Francesca Randazze Za blagor vseh ljudi v prevodu Marka Sosiča. Predstavo, ki je nastala v koprodukciji z Gledališčem Koper, je režirala Nenni Delmestre. V Kinu Šiška se bo danes začel 5. mednarodni glasbeni festival in konferenca MENT Ljubljana, ki bo do sobote na različnih prizoriščih v prestolnici gostil glasbene ustvarjalce, izvajalce in skupine, in glasbene profesionalce iz Evrope. Aktualni imetnik nazivov najboljšega klubskega in najboljšega manjšega festivala v Evropi bo poleg konferenčnih dogodkov in delavnic Ljubljano znova obogatil s svežo koncertno ponudbo.
Še ni naslova je naslov predstave v aktualni gledališki sezoni Slovenskega mladinskega gledališča. Predstava, katere izhodišče je mit o Don Juanu, je premiero doživela lani. O odzivih občinstva po precej netipični predstavi – tudi po dolžini – smo se pogovarjali z režiserjem, dramaturgom in nastopajočim v predstavi Tomijem Janežičem.
Poleg razstave glasbenih plakatov v galeriji Dobra vaga, predstavljamo komedijo Norčije v spalnicah v koprskem gledališču, zanimale pa so nas tudi knjižne novosti za otroke.
Prve stripovske sekvence in prgišče umetnostnozgodovinskih detektivskih zgodb Hinka Smrekarja s Cirilom Horjakom v januarskem Stripolisu; Linija uvida - Dialog kiparja Darka Golije in večmedijske umetnice Aleksandre Saške Gruden v Savinovem likovnem salonu v Žalcu. Hamlet Express z novim 5. albumom Opium Blue in Bert Dockx s tretjim solo projektom Transit na dvojnem koncertu Cankarjevi torki v Cankarjevem domu.
O premieri Malega Princa na odru Lutkovnega gledališča Ljubljana ter o razstavi z naslovom ''v megli - in the fog '' - razstavi mlade umetnice Tine Konec v Ravnikar Gallery Space na Prešernovi v Ljubljani – novem galerijskem prostoru, ki je zasnovan z namenom, da bi predstavil mlade, pa seveda tudi že uveljavljene umetnike z željo, da bi z novimi pristopi zgradila novo svežo umetnostno sceno mesta.
Slovensko stalno gledališče v Trstu je tik pred novo premiero. V duhu Cankarjevega leta, ki je slovensko kulturo zaznamoval lani, so na oder postavili Kralja na Betajnovi in s tem sklenili niz prireditev, ki so jih namenili velikemu slovenskemu pisatelju in dramatiku. V Drami Slovenskega narodnega gledališča Ljubljana bodo novo leto začeli s premiero drame Antona Pavloviča Čehov ''Ivanov''. ''Finžgarjev Spiedermann'' je nov stripovski album Domna Finžgarja, ki je tako kot prvenec Protiarhitekt izšel pri Stripburgerju.
Izvode, ki govorijo o zgodovinskih dogodkih. Svetovne in slovenske časopise, ki so izšli ob prelomnih zgodovinskih trenutkih, bo v Cankarjevem domu predstavila razstava ''Časopis, prvi odtis zgodovine'' z izborom iz zbirke starih časopisov in revij Alija Žerdina, ob 60-letnici časopisa Delo.
Fotografska razstava L’Espace infini avtorice Ane Kučan bo v Cankarjevem domu predstavila edinstvenost Versajskih vrtov, ki so bili leta 1979 skupaj s palačo vpisani na Unescov seznam svetovne dediščine. Mestno gledališče ljubljansko leto 2020 v tem tednu začenja s premierama komedije in drame. Na veliki oder prihaja Cankarjeva satirična komedija Za narodov blagor v režiji Matjaža Zupančiča, na Malo sceno pa znanstvenofantastična glasbena drama Karaoke v režiji Jureta Novaka.
Zgodbe umetnosti in ustvarjalcev. Kaj prinaša prvi konec tedna leta 2019?
Slovenski arhitekt Ivan, Johan, John, Janez Jager v Sloveniji še vedno manj znan kot njegova dva sodobnika Maks Fabiani in Jože Plečnik, v ZDA pa velja za enega prvih arhitekturnih in urbanističnih teoretikov. Medtem, ko je Plečnik ustvarjal v Ljubljani je Janez Jager intenzivno sodeloval pri urbanistični ureditvi mesta Minneapolis.
''Ne glej nazaj, okej?'' je naslov razstave sodobne vizualne umetnosti v Umetnostni galeriji Maribor. Zelo raznovrstna umetniška dela, ki raziskujejo spomin, preteklost in identiteto predstavlja 18 mladih v mednarodnem svetu uveljavljenih umetnikov iz različnih držav, med njimi so tudi slovenski ustvarjalci. V Galeriji Murska Sobota so na letošnji zadnji razstavi na ogled slike domačega umetnika Franca Mesariča, ki ob svojem 80. življenjskem jubileju praznuje tudi 60-letnico svojega ustvarjanja. Na razstavi, ki bo odprta do 17.januarja 2019, si lahko ogledate Mesaričeva dela zadnjih treh desetletij.
Leta 2015 smo pri nas dobili prav poseben muzej – muzej, v katerem oživi domišljija in v katerem so doma lutke. Lutkovni muzej, ki je skupni projekt Ljubljanskega gradu in ljubljanskega Lutkovnega gledališča obiskovalce popelje v zgodovino slovenske lutkovne umetnosti vse od leta 1910 naprej. Muzej je letos prejel tudi posebno nagrado Otroci v muzejih, ki nagrajuje izvirnost in odličnost približevanja kulturne dediščine otrokom. Podeljujeta jo Evropska muzejska akademija in Mednarodno združenje otroških muzejev.
Tudi letošnja najdaljša noč bo tokrat že petič tudi Noč kratkih filmov. V sedmih programskih sklopih bodo izbrane filme različnih žanrov predvajali v Slovenski Kinoteki in 15ih dvoranah Art Kino Mreže, pa tudi na 2. programu Televizije Slovenija. Dogodek Noč kratkih filmov je nastal na pobudo Slovenskega filmskega centra. Pet dam je naslov klasične slikarske razstave petih umetnic iz različnih držav, ki je na ogled v razstavišču Kibela v Mariboru.
Nove knjižne izdaje: Leninov park - kriminalni roman Tadeja Goloba, avtorja uspešnice Jezero, je izdala novomeška založba Goga ; Zbrane zgodbe (1. knjiga) enega največjih pisateljevanašega časa Kurta Vonneguta, Peščeni planet - kultni znanstvenofantastični roman Franka Herberta, Nordijska mitologija angleškega pripovednika Neila Gaimana in nova izdaja mednarodne uspešnice Walterja Moersa 13 1 življenj kapitana Sinjedlakca pa je izdala Založba Sanje.
Sloves kuharske knjige z najdaljšo tradicijo v Evropi, ima prav naša Velika slovenska kuharica, ki je zrasla iz prvotne Slovenske kuharice in velja za največjo slovensko knjižno uspešnico vseh časov. Ob 150-ti obletnici njenega prvega izida so pri Cankarjevi založbi izdali jubilejno 30-to izdajo. Za prenovo dela, ki je sicer postalo kulturna dediščina reda šolskih sester, je tokrat poskrbela sestra Bernarda Gostečnik.
Neveljaven email naslov