Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ker so se 4. maja odprle slovenske knjigarne, so na Javni agenciji za knjigo RS v sodelovanju s številnimi knjigotržci in knjigarji pripravili nacionalno kampanjo “Vrnitev napisanih”, ki pozdravlja in podpira ponovno odprtje slovenskih knjigarn in vabi k nakupu knjig.
Prejšnji teden so knjigarne znova odprle svoja vrata, zdaj pa slovenski pisatelji, založniki, prevajalci in pesniki v skupni akciji "Vrnitev napisanih" vabijo bralce nazaj v svet pisane besede
Knjigarne so poleg mesta srečanja in dialoga tudi nosilke znanja, vrednot in kritične misli, s tem pa nenadomestljive. O pomenu knjigarn so na povsem drugačen način med karanteno začel razmišljati tudi številni vidnejši predstavniki slovenske pisane besede.
“Zdi se mi, da zdaj čutim zelo podobno kot verni ljudje, ko gredo v cerkev. Knjigarne imajo nek poseben vonj, knjige so lepe, hkrati pa srečuješ ljudi, s katerimi ni nujno da sploh spregovoriš, ampak si z njimi na nek način povezan. V teh norih časih dobiš občutek, da mogoče nisi nor.” – Tadej Golob
Kako pomembne so knjigarne za identiteto mesta in države pa je pred časom iz prve roke na potovanju spoznal tudi urednik in prevajalec Zdravko Duša.
“Bitola je pomembno makedonsko mesto, ki pa nima skoraj nobenih knjigarn. Če nekam prideš kot tujec in vidiš, da ni knjigarn, začneš z drugačnimi očmi gledati tako na ljudi, kulturo kot mesto samo. Povem vam, da občutek res ni prijeten.”
Pri založbi Mladinska knjiga so med zdravstveno krizo izšla tri nova dela. Knjiga Več kot brat francoskega pisatelja senegalskih korenin Davida Diopa odstira doslej slabo znano poglavje prve svetovne vojne – udeležbo kolonialnih vojakov v bojih v Evropi in je po izboru slovenskih študentov najboljši francoski roman 2018.
Priznanje (Renaudotova nagrada 2017) je osvojil tudi roman uveljavljenega francoskega pisatelja Olivierja Gueza Izginotje Josefa Mengeleja. Križanec med zgodovinskim in biografskim romanom, ki se obenem bere kot geopolitični triler, je rezultat avtorjeve izčrpne raziskave povojnega dogajanja okrog nacističnega zdravnika v Auschwitzu, Josefa Mengeleja.
Julie Phillips nas v svojem prvencu Izginuli svet popelje skozi deželo neukrotljive lepote in hudih nasprotij – neprehodnih gozdov in prostrane tundre, sovjetske nostalgije in etničnih manjšin, okostenelega šovinizma in prebujajočega se feminizma; to je edinstven in presunljiv portret Kamčatke v vsej njeni raznolikosti.
Ker so se 4. maja odprle slovenske knjigarne, so na Javni agenciji za knjigo RS v sodelovanju s številnimi knjigotržci in knjigarji pripravili nacionalno kampanjo “Vrnitev napisanih”, ki pozdravlja in podpira ponovno odprtje slovenskih knjigarn in vabi k nakupu knjig.
Prejšnji teden so knjigarne znova odprle svoja vrata, zdaj pa slovenski pisatelji, založniki, prevajalci in pesniki v skupni akciji "Vrnitev napisanih" vabijo bralce nazaj v svet pisane besede
Knjigarne so poleg mesta srečanja in dialoga tudi nosilke znanja, vrednot in kritične misli, s tem pa nenadomestljive. O pomenu knjigarn so na povsem drugačen način med karanteno začel razmišljati tudi številni vidnejši predstavniki slovenske pisane besede.
“Zdi se mi, da zdaj čutim zelo podobno kot verni ljudje, ko gredo v cerkev. Knjigarne imajo nek poseben vonj, knjige so lepe, hkrati pa srečuješ ljudi, s katerimi ni nujno da sploh spregovoriš, ampak si z njimi na nek način povezan. V teh norih časih dobiš občutek, da mogoče nisi nor.” – Tadej Golob
Kako pomembne so knjigarne za identiteto mesta in države pa je pred časom iz prve roke na potovanju spoznal tudi urednik in prevajalec Zdravko Duša.
“Bitola je pomembno makedonsko mesto, ki pa nima skoraj nobenih knjigarn. Če nekam prideš kot tujec in vidiš, da ni knjigarn, začneš z drugačnimi očmi gledati tako na ljudi, kulturo kot mesto samo. Povem vam, da občutek res ni prijeten.”
Pri založbi Mladinska knjiga so med zdravstveno krizo izšla tri nova dela. Knjiga Več kot brat francoskega pisatelja senegalskih korenin Davida Diopa odstira doslej slabo znano poglavje prve svetovne vojne – udeležbo kolonialnih vojakov v bojih v Evropi in je po izboru slovenskih študentov najboljši francoski roman 2018.
Priznanje (Renaudotova nagrada 2017) je osvojil tudi roman uveljavljenega francoskega pisatelja Olivierja Gueza Izginotje Josefa Mengeleja. Križanec med zgodovinskim in biografskim romanom, ki se obenem bere kot geopolitični triler, je rezultat avtorjeve izčrpne raziskave povojnega dogajanja okrog nacističnega zdravnika v Auschwitzu, Josefa Mengeleja.
Julie Phillips nas v svojem prvencu Izginuli svet popelje skozi deželo neukrotljive lepote in hudih nasprotij – neprehodnih gozdov in prostrane tundre, sovjetske nostalgije in etničnih manjšin, okostenelega šovinizma in prebujajočega se feminizma; to je edinstven in presunljiv portret Kamčatke v vsej njeni raznolikosti.
Aleš Mendiževec je ekonomist, filozof in kulturni teoretik. Je tudi urednik pri založbi Maska, pri kateri je nedavno izšel njegov knjižni prvenec Naključje in jaz (Filozofija za Louisa Althusserja). V knjigi skuša filozofsko razdelati sama naključja in naš odnos do njih. Morda tudi ni naključje, da je Aleš Mendiževec zavzet bralec. V branje pa nam priporoča dela enega največjih latinsko ameriških avtorjev 20 stoletja Roberta Bolaña. Veliko njegovih delih je izšlo tudi v slovenščini pri založbi Beletrina. Njegov zadnji (zelo zajeten) roman z naslovom 2666 je bil izdan leta 2004, leto po avtorjevi smrti. V slovenskem prevodu pa sta zaenkrat prvi dve knjigi izšli pri Cankarjevi založbi, zbirka Moderni klasiki (leta 2014).
Zadnje tedne smo lahko sredi Kongresnega trga v Ljubljani, visoko med krošnjami, opazovali nenavadna izmišljena bitja in meduze, ki so ob mraku zaživela v živih barvah. Izmislil si jih je umetnik Matej Bizovičar, ki nas vsako leto posebej navduši s svojimi likovnimi, kiparskimi in svetlobnimi instalacijami. Z njim se je v Svetlobnem parku ob Gradaščici srečala Nina Zagoričnik.
Bella Ciao je pesem, ki je postala simbol upora proti avtoritarnim režimom po vsem svetu. Vedno znova navdihuje nove generacije, zaslišala se je celo s turških minaretov, pojejo jo v Siriji, Iraku, njen izvor pa pripisujejo italijanskim partizanom. Toda od kod v resnici izhaja?
Kaj pa v branje priporoča varstveni ornitolog z Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije?
Razstava prinaša vpogled v večletno delovanje konSa ≡ Platforme za sodobno raziskovalno umetnost, ki združuje devet partnerjev, delujočih na področju intermedijske umetnosti. Platforma si prizadeva vzpostaviti aktivno mrežo povezav med produkcijskimi centri za umetnost, izobraževalnimi in raziskovalnimi institucijami ter gospodarstvom. Njen cilj je spodbujanje občinstva k spremljanju dognanja o umetni inteligenci, robotiki, biotehnologiji in ekologiji ter h kritičnemu premišljanju o vplivih znanosti in sodobnih tehnologij na posameznika in družbo. Stremi k izboljšanju pogojev za umetniške raziskave in produkcijo ter k prevajanju umetniških idej v inovacije, ki bi omogočile bolj etično in trajnostno naravnano družbo.
Zgodba o svetlobi, muzah, navdihu in umetniški svobodi, ki si jo lahko izborijo le največje osebnosti.
Pogovor pred otvoritvijo 25. Festivala dokumentarnega filma.
Kar 18 olimpijcev se je rodilo v Mojstrani in na Dovjem, med njimi tudi smučarski skakalec, ki je večkrat dejal, da noben ptič nima perutnic naprej.
Uvodni večer je zaznamovala knjiga Mamin glas, zgodba o koroški Slovenki Elizabeti Sittar, ki jo je napisala njena hči Helga Mračnikar, dolgoletna urednica in prevajalka pri celovški Mohorjevi založbi. Helga Mračnikar je skupaj z avstrijskim pisateljem Petrom Handkejem prevajala Lipuševo knjigo Zmote dijaka Tjaža, s katero se je začel proces priznavanja, da je koroška slovenska literatura tudi del avstrijske književnosti.
Eden izmed najpomembnejših evropskih in svetovnih muzejev letos praznuje svojo 20. obletnico ponovnega odprtja. V ta namen so odprli razstavo Dürer. Munch. Miró. Veliki mojstri grafike. O prihodnosti muzejev, željah obiskovalcev in nujnosti prilagoditve mladim občinstvom se je Katja Stojnić pogovarja z direktorjem Albertine, prof. dr. Klausom Albrechtom Schröderjem.
Gašper Krajnc je stripar in ilustrator. Samouk. Korošec, ki živi v Ljubljani. Nedavno je pri založbi VigeVageKnjige izšel drugi del njegove ptičje trilogije. Po Mestnih zdaj čivkajo in se derejo Vaške ptice. So Kranjčevo ljubezensko pismo Koroški. Lepotam pokrajine in njenim ljudem, predvsem prednikom, ki so tam bivali med drugo svetovno vojno, v času, v katerega je umeščen večji del risoromana.
Arhitektura inventura je naziv za največjo pregledno razstavo slovenske arhitekture, ki jo že enajstič bienalno organizira Društva arhitektov Ljubljana. Gre za pregled nekaterih kakovostnih prostorskih in arhitekturnih rešitev, ki kažejo, da v zadnjem obdobju nastaja vedno več dobre arhitekture. Razstava je na ogled v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma. Tam se je s soustvarjalci razstave in kataloga srečala Nina Zagoričnik.
Postojnčan Marko Premrl je bil verjetno bolj poznan kot Marcel Valentini.
Festival gorniškega filma, ki se začne danes in bo trajal do sobote bo v Cankarjevem domu v Ljubljani, Mestnem kinu Domžale, Linhartovi dvorani v Radovljici in Kinu Metropol v Celju predstavil najnovejšo svetovno gorniško filmsko produkcijo, letos že 17.po vrsti. Festival bo ob 20. uri odprl slovenski film Ena za reko: Zgodba Save režiserja Rožleta Bregarja, ki nas bo v spremstvu štirih kajakašev popeljal po tej naši edinstveni vodni poti. Po programu letošnjega festivala pa nas bo popeljal alpinist in direktor festivala Silvo Karo, ki je lani kot drugi Slovenec doslej prejel zlati cepin za življenjsko delo.
Arhitektka Jerneja Fischer Knap, soustanoviteljica biroja Medprostor, predstavlja nekatere zanimivosti projektov, ki so prejeli nagrado Prešernovega sklada za leto 2023.
Peter Mlakar je pred koncem naše kulturniške verižne reakcije predal štafeto dr. Miklavžu Komelju, umetnostnemu zgodovinarju, pesniku,pisatelju in prevajalcu srednje generacije, saj bo letos poleti srečal Abrahama. Leposlovno in strokovno zelo plodovit ustvarjalec je prejel že večino največjih področnih nagrad, izhaja pa iz dobro znane kulturniške družine, ki jo v slovenskem umetniškem okolju poznamo že nekaj generacijskih kolen.
Našega naslednjega kulturniškega gosta je torej predlagal »laibachovec« Jani Novak , ne kot potujčenega »performerja«, ampak znanega »nastopača«, predvsem pa filozofa-enega in edinega Petra Mlakarja. Na prizemljenih deset minut s podaljšano brez…ga je zvabil Damjan Zorc.
Jani Novak je stric iz ozadja pomembnega slovenskega popkulturnega fenomena Laibach, formacije, ki je izzivala in prevpraševala vse družbenopolitične paradigme.
Nadaljujemo pogovore s slovenskimi ustvarjalci in umetniki … naša prva gostja Ema Kugler, prejemnica letošnje Prešernove nagrade za življenjsko delo, je predlagala umetniški tandem Dunja Zupančič in Dragan Živadinov, postgravitacijska umetnika, ki v breztežnosti, med kozmokinetičnim in telekozmičnim gradita vseobsegajoče abstrakte.
Slovenska vizualna umetnica Ema Kugler je gotovo ena najbolj samosvojih mednarodno uveljavljenih umetnic. Da so njena dela vrhunska dokazujejo domače in predvsem številne prestižne nagrade in priznanja v tujini. Leta 2008 je prejela nagrado Prešernove sklada, letošnja Prešernova nagrada za življenjsko delo pa je, kot sama pravi, prvo priznanje v zgodovini Prešernovih nagrad, ki ga dobi umetnik ali umetnica iz alternativne scene.
Neveljaven email naslov