Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ker so se 4. maja odprle slovenske knjigarne, so na Javni agenciji za knjigo RS v sodelovanju s številnimi knjigotržci in knjigarji pripravili nacionalno kampanjo “Vrnitev napisanih”, ki pozdravlja in podpira ponovno odprtje slovenskih knjigarn in vabi k nakupu knjig.
Prejšnji teden so knjigarne znova odprle svoja vrata, zdaj pa slovenski pisatelji, založniki, prevajalci in pesniki v skupni akciji "Vrnitev napisanih" vabijo bralce nazaj v svet pisane besede
Knjigarne so poleg mesta srečanja in dialoga tudi nosilke znanja, vrednot in kritične misli, s tem pa nenadomestljive. O pomenu knjigarn so na povsem drugačen način med karanteno začel razmišljati tudi številni vidnejši predstavniki slovenske pisane besede.
“Zdi se mi, da zdaj čutim zelo podobno kot verni ljudje, ko gredo v cerkev. Knjigarne imajo nek poseben vonj, knjige so lepe, hkrati pa srečuješ ljudi, s katerimi ni nujno da sploh spregovoriš, ampak si z njimi na nek način povezan. V teh norih časih dobiš občutek, da mogoče nisi nor.” – Tadej Golob
Kako pomembne so knjigarne za identiteto mesta in države pa je pred časom iz prve roke na potovanju spoznal tudi urednik in prevajalec Zdravko Duša.
“Bitola je pomembno makedonsko mesto, ki pa nima skoraj nobenih knjigarn. Če nekam prideš kot tujec in vidiš, da ni knjigarn, začneš z drugačnimi očmi gledati tako na ljudi, kulturo kot mesto samo. Povem vam, da občutek res ni prijeten.”
Pri založbi Mladinska knjiga so med zdravstveno krizo izšla tri nova dela. Knjiga Več kot brat francoskega pisatelja senegalskih korenin Davida Diopa odstira doslej slabo znano poglavje prve svetovne vojne – udeležbo kolonialnih vojakov v bojih v Evropi in je po izboru slovenskih študentov najboljši francoski roman 2018.
Priznanje (Renaudotova nagrada 2017) je osvojil tudi roman uveljavljenega francoskega pisatelja Olivierja Gueza Izginotje Josefa Mengeleja. Križanec med zgodovinskim in biografskim romanom, ki se obenem bere kot geopolitični triler, je rezultat avtorjeve izčrpne raziskave povojnega dogajanja okrog nacističnega zdravnika v Auschwitzu, Josefa Mengeleja.
Julie Phillips nas v svojem prvencu Izginuli svet popelje skozi deželo neukrotljive lepote in hudih nasprotij – neprehodnih gozdov in prostrane tundre, sovjetske nostalgije in etničnih manjšin, okostenelega šovinizma in prebujajočega se feminizma; to je edinstven in presunljiv portret Kamčatke v vsej njeni raznolikosti.
Ker so se 4. maja odprle slovenske knjigarne, so na Javni agenciji za knjigo RS v sodelovanju s številnimi knjigotržci in knjigarji pripravili nacionalno kampanjo “Vrnitev napisanih”, ki pozdravlja in podpira ponovno odprtje slovenskih knjigarn in vabi k nakupu knjig.
Prejšnji teden so knjigarne znova odprle svoja vrata, zdaj pa slovenski pisatelji, založniki, prevajalci in pesniki v skupni akciji "Vrnitev napisanih" vabijo bralce nazaj v svet pisane besede
Knjigarne so poleg mesta srečanja in dialoga tudi nosilke znanja, vrednot in kritične misli, s tem pa nenadomestljive. O pomenu knjigarn so na povsem drugačen način med karanteno začel razmišljati tudi številni vidnejši predstavniki slovenske pisane besede.
“Zdi se mi, da zdaj čutim zelo podobno kot verni ljudje, ko gredo v cerkev. Knjigarne imajo nek poseben vonj, knjige so lepe, hkrati pa srečuješ ljudi, s katerimi ni nujno da sploh spregovoriš, ampak si z njimi na nek način povezan. V teh norih časih dobiš občutek, da mogoče nisi nor.” – Tadej Golob
Kako pomembne so knjigarne za identiteto mesta in države pa je pred časom iz prve roke na potovanju spoznal tudi urednik in prevajalec Zdravko Duša.
“Bitola je pomembno makedonsko mesto, ki pa nima skoraj nobenih knjigarn. Če nekam prideš kot tujec in vidiš, da ni knjigarn, začneš z drugačnimi očmi gledati tako na ljudi, kulturo kot mesto samo. Povem vam, da občutek res ni prijeten.”
Pri založbi Mladinska knjiga so med zdravstveno krizo izšla tri nova dela. Knjiga Več kot brat francoskega pisatelja senegalskih korenin Davida Diopa odstira doslej slabo znano poglavje prve svetovne vojne – udeležbo kolonialnih vojakov v bojih v Evropi in je po izboru slovenskih študentov najboljši francoski roman 2018.
Priznanje (Renaudotova nagrada 2017) je osvojil tudi roman uveljavljenega francoskega pisatelja Olivierja Gueza Izginotje Josefa Mengeleja. Križanec med zgodovinskim in biografskim romanom, ki se obenem bere kot geopolitični triler, je rezultat avtorjeve izčrpne raziskave povojnega dogajanja okrog nacističnega zdravnika v Auschwitzu, Josefa Mengeleja.
Julie Phillips nas v svojem prvencu Izginuli svet popelje skozi deželo neukrotljive lepote in hudih nasprotij – neprehodnih gozdov in prostrane tundre, sovjetske nostalgije in etničnih manjšin, okostenelega šovinizma in prebujajočega se feminizma; to je edinstven in presunljiv portret Kamčatke v vsej njeni raznolikosti.
V letošnjem letu praznujemo 50. obletnico prihoda Františka Foita v Velenje. Foit je bil češki raziskovalec in umetnik, ki se je v svojem življenju dvakrat odpravil v Afriko. Prvič skupaj z biologom dr. Jiřijem Baumom, drugič s svojo soprogo Ireno. To potovanje naj bi trajalo nekaj mesecev, a se je zavleklo za več kot 20 let, tudi zato, ker so ju v današnji Demokratični republiki Kongo zaradi antropoloških doprsnih kipov označili za ljudožerca. Po vrnitvi v Evropo sta prišla v Velenje in Foit je Muzeju Velenje tudi odstopil svojo afriško zbirko, ki je zdaj na ogled na Velenjskem gradu.
Nataša Bučar več kot dvajset le deluje na filmskem področju, pet let pa vodi Slovenski filmski center. Tudi njeno priporočilo je povezano s svetom sedme umetnosti.
Akademija za gledališče, radio, film in televizijo je dobila nove prostore v impozantni stavbi slovenskega arhitekta Ivana Vurnika. Zgradbe ne opazimo takoj, saj stoji pravokotno na Aškerčevo ulico v Ljubljani. Stavba je v notranjosti razdeljena na gledališki, filmski in televizijski del. Avtorja nove notranje zasnove sta arhitekta Teja Savelli in Tine Kljun.
Na razstavi In zdaj nekaj popolnoma drugačnega 12 v Projektnem prostoru Aksioma v Ljubljani bo umetniški tandem Nika Oblak & Primož Novak predstavil delo z naslovom Neskončnost (digitalna), ki se posveča vplivu komunikacijskih sredstev na življenje posameznika.
Konec maja je minilo 380 let od rojstva Janeza Vajkarda Valvasorja, prihodnje leto pa se bomo spominjali 350. obletnice polihistorjevega prihoda na grad Bogenšperk. Tudi zato so se v Javnem zavodu Bogenšperk odločili, da obletnici počastijo z odprtjem nove stalne razstave, na kateri so zajeli celoten opus Valvasorjevega življenja in dela, ki temelji na najnovejših spoznanjih o baronu, do katerih so v zadnjih letih prišli slovenski zgodovinarji. Kot poudarja kustos razstave doktor Jernej Kotar, gre za največji in najzahtevnejši razstavni projekt v zgodovini muzeja. V enem izmed sklopov na razstavi spoznamo tudi njegov rod. Do pred kratkim se je mislilo, da potomcev po polihistorju ni, sinovi so vsi postali menihi, po hčerah se rod ni prav dolgo nadaljeval. A z odkritjem najmlajše hčerke, katere portret je prikazan tudi na razstavi, se je izkazalo ravno nasprotno, da še vedno živi približno 120 Valvasorjevih potomcev, a nihče izmed njih v Sloveniji.
Kaj priporoča direktor MoTA, soselektor mednarodnega festivala sodobne elektronske glasbe in tranzitornih umetnosti Sonica Martin Bricelj Baraga?
V Mariboru se danes začenja 11. mednarodno priznani festival StopTrik, ki bo predstavil kakovosten izbor animiranih filmov v tehniki stop animacije. Je eden največjih festivalov stop animacije v Evropi, poznan po poglobljenem programu, ki pri gledalcih vzbudi vrsto refleksij in občutij.
"Ko Ljubljano prekrije sneg, sredi parka na Kodeljevem sprehajalec psa odkrije golo truplo brutalno umorjene trinajstletne deklice, oblečene le v rdeč plašček." Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Irene Svetek, ki se je zadnja leta ukvarjala predvsem s pisanjem scenarijev za slovenske nadaljevanke, kot je na primer Mame, Več po oglasih in Ena žlahtna štorija. Ljubiteljem kriminalk pa je prav gotovo že prišla v roke njena nova psihološka kriminalka Rdeča kapica, o umoru trinajstletne Maje.
Na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega bodo nocoj ob 20.00 krstno uprizorili dramo Nekoč se bova temu smejala v režiji Anje Suša in prevodu Polone Glavan. Odrsko priredbo uspešnice Ljubezenski roman je posebej za MGL napisala hrvaška pisateljica, dramaturginja, performerka in režiserka Ivana Sajko, ki trenutno živi in ustvarja v Berlinu. Dramaturgijo uprizoritve je pripravila Petra Pogorevc. Beograjska režiserka Anja Suša pa je pripravila tudi scenografijo za predstavo, ki oriše eksistencialno stisko mladih izobražencev v sodobni posttranzicijski družbi.
Muzej Velenje je odprl prenovljeno in dopolnjeno stalno razstavo Mastodonti, na kateri je poleg delov okostja dveh vrst fosilnih trobčarjev predstavljen časovni trak evolucije in poustvarjen prazgodovinski gozd z maketo mastodonta v naravni velikosti.
V svoji preteklosti Cukrarna ni bila pojem arhitekturne lepote, postaja pa zdaj konstrukcijska posebnost, ki bo mnogo več kot največji galerijski prostor pri nas.
Oddaja Prostor je po poletnem premoru zopet nazaj. Otvorili jo bomo z otvoritvijo stavbe, ki je v Ljubljani povezana z marsikatero zgodbo. Zgrajena je bila kot sladkorna rafinerija, kjer je zasopihal tudi prvi parni stroj na ozemlju današnje Slovenije, pozneje so opečnati stavbi dozidali še stanovanjski del. Po velikem požaru je prostor služil kot tekstilna in nato kot tobačna tovarna. Simbolno identiteto Cukrarne, ki svoja vrata za obiskovalce slavnostno odpira 24. septembra, so pomembno zaznamovali književniki slovenske moderne. Sodoben razstavni prostor se tako ob bok postavlja ostalim svetovno znanim galerijam sodobne umetnosti. Cukrarno, ki je danes bela visoka impozantna stavba, na zelo poseben način simbolizira 366 oken. S pomočjo evropskih sredstev je to eden največjih infrastrukturnih projektov na področju kulture, ki naj bi se vpela v svetovni umetniški sistem. Prenova je potekala po načrtih arhitekturnega biroja Spacelab.
Odrska postavitev Jančarjevega romana To noč sem jo videl je, kot so zapisali na spletnih straneh SNG Maribor, eden najambicioznejših umetniških projektov v zgodovini samostojne Slovenije in nastaja kot koprodukcija Drame SNG Maribor, Burgteatra Dunaj, Jugoslovenskega dramskega pozorišta Beograd in Cankarjevega doma Ljubljana. Premiera bo ta petek, 24. 9. 2021.
Tokratni namig bo zelo preprost, a se lahko izkaže za pravi izziv. Povedala nam ga bo nabiralka in zeliščarka s Kozjanskega Karmen Gajšek, ki se ukvarja s prepoznavanjem in predstavljanjem vsega užitnega okoli nas.
Nik Erik Neubauer je dokumentarni fotograf, ki je letos končal magistrski študij fotografije na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Je prejemnik priznanj številnih mednarodnih natečajev, med drugim Brussels Street Photography Festival, Balkan Photo Awards in Rovinj Photodays. Izbran je bil tudi za t. i. masterclass dokumentarne fotografije agencije Noor in VII. V galeriji Fotografija je na ogled njegova razstava z naslovom Ko greš na jug, vedno jokaš dvakrat. Gre za večletni projekt, ki predstavlja izkušnjo življenja v južni Italiji.
Mesto kot prostor umetnosti je naslov sejma Vienna Contemporary 2020/21. K razstavljanju so povabili 20 galerij, od tega 3 slovenske. Med njimi je tudi Galerija Fotografija, ki jo vodi Barbara Čeferin. Na sejmu so se predstavili z dvema fotografoma: Borisom Gaberščikom in Lucijo Rosc.
Umetniški izdelki večmesečnega mednarodnega Festivala Kiblix so se poleti s spleta končno preselili v resnični prostor, v razstavišče Kibla Portal v Mariboru, 25. septembra se jim bodo pridružili novi. Skupinska razstava Virtualni svetovi danes je v Mariboru na ogled do konca novembra.
Letos zaznamujemo mednarodno leto jam, jutri 14. septembra, ponekod najdemo tudi današnji datum, pa bo minilo 700 let od smrti najvecjega italijanskega pesnika Danteja Alighierija. Ta naj bi navdih za Pekel v Božanski komediji, najpomembnejšo srednjeveško pesnitev, našel v Zadlaški oz. Dantejevi jami v bližini Tolminskih korit. Vec kot dovolj razlogov, da smo se v podzemlje odpravili tudi sami.
Neveljaven email naslov