Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zadnji teden v maju je potekal v znamenju knjige. Poleg 25. slovenskih dnevov knjige, ki so pretežno virtualno potekali od srede do nedelje, so bralci dočakali tudi prvi pokoronski knjižni sejem - Sejem na zraku, ki je potekal v Kopru, Celju, Novem mestu in na vrtu pred Društvom slovenskih pisateljev v Ljubljani. Obiskal ga je Matevž Polajnar.
Pretekli konec tedna je v Ljubljani, Novem mestu, Kopru in Celju potekal Sejem na zraku
Zadnji teden v maju je potekal v znamenju knjige. Poleg 25. slovenskih dnevov knjige, ki so pretežno virtualno potekali od srede do nedelje, so bralci dočakali tudi prvi pokoronski knjižni sejem, Sejem na zraku, ki je potekal v Kopru, Celju, Novem mestu in na vrtu pred Društvom slovenskih pisateljev v Ljubljani. To je bil edini dogodek v sklopu dnevov, ki ni potekal po spletu.
“Sejem s kavča, ki smo ga organizirali na spletu, je nastal na pobudo založnikov, da se povežemo in se skušamo skupaj predstavljati. Zdaj, ko smo lahko na zraku, ponavljamo nekaj, kar smo takrat naredili na spletu. Založniki so veseli osebnega stika in možnosti direktne komunikacije, tudi z vidika druženja je sejem zelo pomemben.” – Tina Popovič, Pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature
Med zdravstveno krizo, ko so knjigarne in knjižnice zaprle svoja vrata, je bila stiska med bralci velika in nekateri so z nestrpnostjo pričakovali, da se lahko spet podajo med knjižne police, zato ni presenetljivo, da je bil prvi sejem knjig, ki je potekal v živo, dobro obiskan. Stiska pa je bila velika tudi med založniki, za posebej ranljive pa so se izkazale manjše založbe, ki so se še težje spopadale z izpadom dohodka.
“Mi nimamo svoje knjigarne in to je ena redkih priložnosti, da dejansko navežemo osebni stik z našimi kupci. Zelo veliko nam pomenijo mnenje ljudi, ki kupujejo naše knjige, in njihovi odzivi. Opažamo, da se veliko ljudi, ki se odločijo za nakup naših knjig, redno vrača, daje odzive, pa tudi to, da pridejo po nove izvode, nam pove, da delamo dobro.” – Katja, založba KUD Sodobnost
Na sejem so prišli tudi mlajši bralci, eden izmed njih si je izbral knjigo 14 čudnih izumov: “Ta knjiga me zanima, ker imam rad stroje. Najbolj me zanima, kako stroji delujejo. Knjige imam zelo rad.” Čeprav se navdušuje nad stroji, pa v prihodnosti ne bi rad postal inženir, ampak voznik največje čistilne ladje. Kot kaže, je prihodnost tako za knjigo kot za naravovarstvo svetla, tudi sicer pa so le redki obiskovalci sejem zapuščali brez novih knjižnih pridobitev, zdelo pa se je, da je sejemski prostor težko zapustiti. Prijetno razpoloženje ob fizični družbi somišljenikov ni več tako samoumevno, kot je bilo še na začetku letošnjega leta.
Zadnji teden v maju je potekal v znamenju knjige. Poleg 25. slovenskih dnevov knjige, ki so pretežno virtualno potekali od srede do nedelje, so bralci dočakali tudi prvi pokoronski knjižni sejem - Sejem na zraku, ki je potekal v Kopru, Celju, Novem mestu in na vrtu pred Društvom slovenskih pisateljev v Ljubljani. Obiskal ga je Matevž Polajnar.
Pretekli konec tedna je v Ljubljani, Novem mestu, Kopru in Celju potekal Sejem na zraku
Zadnji teden v maju je potekal v znamenju knjige. Poleg 25. slovenskih dnevov knjige, ki so pretežno virtualno potekali od srede do nedelje, so bralci dočakali tudi prvi pokoronski knjižni sejem, Sejem na zraku, ki je potekal v Kopru, Celju, Novem mestu in na vrtu pred Društvom slovenskih pisateljev v Ljubljani. To je bil edini dogodek v sklopu dnevov, ki ni potekal po spletu.
“Sejem s kavča, ki smo ga organizirali na spletu, je nastal na pobudo založnikov, da se povežemo in se skušamo skupaj predstavljati. Zdaj, ko smo lahko na zraku, ponavljamo nekaj, kar smo takrat naredili na spletu. Založniki so veseli osebnega stika in možnosti direktne komunikacije, tudi z vidika druženja je sejem zelo pomemben.” – Tina Popovič, Pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature
Med zdravstveno krizo, ko so knjigarne in knjižnice zaprle svoja vrata, je bila stiska med bralci velika in nekateri so z nestrpnostjo pričakovali, da se lahko spet podajo med knjižne police, zato ni presenetljivo, da je bil prvi sejem knjig, ki je potekal v živo, dobro obiskan. Stiska pa je bila velika tudi med založniki, za posebej ranljive pa so se izkazale manjše založbe, ki so se še težje spopadale z izpadom dohodka.
“Mi nimamo svoje knjigarne in to je ena redkih priložnosti, da dejansko navežemo osebni stik z našimi kupci. Zelo veliko nam pomenijo mnenje ljudi, ki kupujejo naše knjige, in njihovi odzivi. Opažamo, da se veliko ljudi, ki se odločijo za nakup naših knjig, redno vrača, daje odzive, pa tudi to, da pridejo po nove izvode, nam pove, da delamo dobro.” – Katja, založba KUD Sodobnost
Na sejem so prišli tudi mlajši bralci, eden izmed njih si je izbral knjigo 14 čudnih izumov: “Ta knjiga me zanima, ker imam rad stroje. Najbolj me zanima, kako stroji delujejo. Knjige imam zelo rad.” Čeprav se navdušuje nad stroji, pa v prihodnosti ne bi rad postal inženir, ampak voznik največje čistilne ladje. Kot kaže, je prihodnost tako za knjigo kot za naravovarstvo svetla, tudi sicer pa so le redki obiskovalci sejem zapuščali brez novih knjižnih pridobitev, zdelo pa se je, da je sejemski prostor težko zapustiti. Prijetno razpoloženje ob fizični družbi somišljenikov ni več tako samoumevno, kot je bilo še na začetku letošnjega leta.
Na 70-i beneškem filmskem festivalu je Stephen Frears premierno predstavil Philomeno. Nagrado za najboljši scenarij sta prejela Jeff Pope in Steve Coogan.V Ljubljani nam ga je v Predpremierah predstavil 24-i LIFF. Slovenska premiera britanske drame pa v ljubljanskem Kinodvoru Tragično zgodbo o resnični Philomeni Lee , ki so ji v mladosti v samostanu odvzeli otroka, ga oddali v posvojitev in ga po petdesetih letih Philomina išče skupaj z novinarjem Martinom Sixmithom – je v tople, človeške barve zavil režiser Stephen Frears. V pripovedi o dveh zelo različnih ljudeh, ki združita moči, da bi pokazala, kako je razlog za smeh mogoče najti tudi v najbolj temnih kotičkih življenja naslovno vlogo Philomene igra Judy Dench, novinarjevo vlogo pa Steve Coogan, Intermedijsko instalacijo Avtoportret v Zavodu Aksioma v Ljubljani predstavlja Boštjan Čadež.
Na 70-i beneškem filmskem festivalu je Stephen Frears premierno predstavil Philomeno. Nagrado za najboljši scenarij sta prejela Jeff Pope in Steve Coogan.V Ljubljani nam ga je v Predpremierah predstavil 24-i LIFF. Slovenska premiera britanske drame pa v ljubljanskem Kinodvoru Tragično zgodbo o resnični Philomeni Lee , ki so ji v mladosti v samostanu odvzeli otroka, ga oddali v posvojitev in ga po petdesetih letih Philomina išče skupaj z novinarjem Martinom Sixmithom – je v tople, človeške barve zavil režiser Stephen Frears. V pripovedi o dveh zelo različnih ljudeh, ki združita moči, da bi pokazala, kako je razlog za smeh mogoče najti tudi v najbolj temnih kotičkih življenja naslovno vlogo Philomene igra Judy Dench, novinarjevo vlogo pa Steve Coogan, Intermedijsko instalacijo Avtoportret v Zavodu Aksioma v Ljubljani predstavlja Boštjan Čadež.
Na 70-i beneškem filmskem festivalu je Stephen Frears premierno predstavil Philomeno. Nagrado za najboljši scenarij sta prejela Jeff Pope in Steve Coogan.V Ljubljani nam ga je v Predpremierah predstavil 24-i LIFF. Slovenska premiera britanske drame pa v ljubljanskem Kinodvoru Tragično zgodbo o resnični Philomeni Lee , ki so ji v mladosti v samostanu odvzeli otroka, ga oddali v posvojitev in ga po petdesetih letih Philomina išče skupaj z novinarjem Martinom Sixmithom – je v tople, človeške barve zavil režiser Stephen Frears. V pripovedi o dveh zelo različnih ljudeh, ki združita moči, da bi pokazala, kako je razlog za smeh mogoče najti tudi v najbolj temnih kotičkih življenja naslovno vlogo Philomene igra Judy Dench, novinarjevo vlogo pa Steve Coogan, Intermedijsko instalacijo Avtoportret v Zavodu Aksioma v Ljubljani predstavlja Boštjan Čadež.
Neveljaven email naslov