Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zadnji teden v maju je potekal v znamenju knjige. Poleg 25. slovenskih dnevov knjige, ki so pretežno virtualno potekali od srede do nedelje, so bralci dočakali tudi prvi pokoronski knjižni sejem - Sejem na zraku, ki je potekal v Kopru, Celju, Novem mestu in na vrtu pred Društvom slovenskih pisateljev v Ljubljani. Obiskal ga je Matevž Polajnar.
Pretekli konec tedna je v Ljubljani, Novem mestu, Kopru in Celju potekal Sejem na zraku
Zadnji teden v maju je potekal v znamenju knjige. Poleg 25. slovenskih dnevov knjige, ki so pretežno virtualno potekali od srede do nedelje, so bralci dočakali tudi prvi pokoronski knjižni sejem, Sejem na zraku, ki je potekal v Kopru, Celju, Novem mestu in na vrtu pred Društvom slovenskih pisateljev v Ljubljani. To je bil edini dogodek v sklopu dnevov, ki ni potekal po spletu.
“Sejem s kavča, ki smo ga organizirali na spletu, je nastal na pobudo založnikov, da se povežemo in se skušamo skupaj predstavljati. Zdaj, ko smo lahko na zraku, ponavljamo nekaj, kar smo takrat naredili na spletu. Založniki so veseli osebnega stika in možnosti direktne komunikacije, tudi z vidika druženja je sejem zelo pomemben.” – Tina Popovič, Pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature
Med zdravstveno krizo, ko so knjigarne in knjižnice zaprle svoja vrata, je bila stiska med bralci velika in nekateri so z nestrpnostjo pričakovali, da se lahko spet podajo med knjižne police, zato ni presenetljivo, da je bil prvi sejem knjig, ki je potekal v živo, dobro obiskan. Stiska pa je bila velika tudi med založniki, za posebej ranljive pa so se izkazale manjše založbe, ki so se še težje spopadale z izpadom dohodka.
“Mi nimamo svoje knjigarne in to je ena redkih priložnosti, da dejansko navežemo osebni stik z našimi kupci. Zelo veliko nam pomenijo mnenje ljudi, ki kupujejo naše knjige, in njihovi odzivi. Opažamo, da se veliko ljudi, ki se odločijo za nakup naših knjig, redno vrača, daje odzive, pa tudi to, da pridejo po nove izvode, nam pove, da delamo dobro.” – Katja, založba KUD Sodobnost
Na sejem so prišli tudi mlajši bralci, eden izmed njih si je izbral knjigo 14 čudnih izumov: “Ta knjiga me zanima, ker imam rad stroje. Najbolj me zanima, kako stroji delujejo. Knjige imam zelo rad.” Čeprav se navdušuje nad stroji, pa v prihodnosti ne bi rad postal inženir, ampak voznik največje čistilne ladje. Kot kaže, je prihodnost tako za knjigo kot za naravovarstvo svetla, tudi sicer pa so le redki obiskovalci sejem zapuščali brez novih knjižnih pridobitev, zdelo pa se je, da je sejemski prostor težko zapustiti. Prijetno razpoloženje ob fizični družbi somišljenikov ni več tako samoumevno, kot je bilo še na začetku letošnjega leta.
Zadnji teden v maju je potekal v znamenju knjige. Poleg 25. slovenskih dnevov knjige, ki so pretežno virtualno potekali od srede do nedelje, so bralci dočakali tudi prvi pokoronski knjižni sejem - Sejem na zraku, ki je potekal v Kopru, Celju, Novem mestu in na vrtu pred Društvom slovenskih pisateljev v Ljubljani. Obiskal ga je Matevž Polajnar.
Pretekli konec tedna je v Ljubljani, Novem mestu, Kopru in Celju potekal Sejem na zraku
Zadnji teden v maju je potekal v znamenju knjige. Poleg 25. slovenskih dnevov knjige, ki so pretežno virtualno potekali od srede do nedelje, so bralci dočakali tudi prvi pokoronski knjižni sejem, Sejem na zraku, ki je potekal v Kopru, Celju, Novem mestu in na vrtu pred Društvom slovenskih pisateljev v Ljubljani. To je bil edini dogodek v sklopu dnevov, ki ni potekal po spletu.
“Sejem s kavča, ki smo ga organizirali na spletu, je nastal na pobudo založnikov, da se povežemo in se skušamo skupaj predstavljati. Zdaj, ko smo lahko na zraku, ponavljamo nekaj, kar smo takrat naredili na spletu. Založniki so veseli osebnega stika in možnosti direktne komunikacije, tudi z vidika druženja je sejem zelo pomemben.” – Tina Popovič, Pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature
Med zdravstveno krizo, ko so knjigarne in knjižnice zaprle svoja vrata, je bila stiska med bralci velika in nekateri so z nestrpnostjo pričakovali, da se lahko spet podajo med knjižne police, zato ni presenetljivo, da je bil prvi sejem knjig, ki je potekal v živo, dobro obiskan. Stiska pa je bila velika tudi med založniki, za posebej ranljive pa so se izkazale manjše založbe, ki so se še težje spopadale z izpadom dohodka.
“Mi nimamo svoje knjigarne in to je ena redkih priložnosti, da dejansko navežemo osebni stik z našimi kupci. Zelo veliko nam pomenijo mnenje ljudi, ki kupujejo naše knjige, in njihovi odzivi. Opažamo, da se veliko ljudi, ki se odločijo za nakup naših knjig, redno vrača, daje odzive, pa tudi to, da pridejo po nove izvode, nam pove, da delamo dobro.” – Katja, založba KUD Sodobnost
Na sejem so prišli tudi mlajši bralci, eden izmed njih si je izbral knjigo 14 čudnih izumov: “Ta knjiga me zanima, ker imam rad stroje. Najbolj me zanima, kako stroji delujejo. Knjige imam zelo rad.” Čeprav se navdušuje nad stroji, pa v prihodnosti ne bi rad postal inženir, ampak voznik največje čistilne ladje. Kot kaže, je prihodnost tako za knjigo kot za naravovarstvo svetla, tudi sicer pa so le redki obiskovalci sejem zapuščali brez novih knjižnih pridobitev, zdelo pa se je, da je sejemski prostor težko zapustiti. Prijetno razpoloženje ob fizični družbi somišljenikov ni več tako samoumevno, kot je bilo še na začetku letošnjega leta.
O filmih in filmski glasbi razmišlja igralka in performerka Katarina Stegnar.
V Kulturnicah predstavljamo Malo teraso in razstavo o kultni skupini Laibach, ki bo na Ljubljanskem gradu na ogled do 1. novembra.
V Galeriji Božidar Jakac Anton Podvešek Teater predstavlja novo predstavo Talka, pri Cankarjevi založbi pa so izšla dela Psihoporn, Boj v požiralniku, Sanjska knjiga in Čuvaj sna.
Aljoša Harlamov je urednik Cankarjeve založbe, publicist, pisatelj. Skupaj z Igorjem Harbom in Mitom Gegičem pa tudi eden od treh soavtorjev podkasta O.B.O.D., v katerem gledajo, spremljajo, berejo in poslušajo serije, filme in risanke vseh žanrov vse od f do z.
30. nagrado za najboljši roman preteklega leta bodo zvečer podelili na ljubljanskem Rožniku. Žirija je med velike finaliste za nagrado kresnik, ki jo podeljuje časopisna hiša Delo, uvrstila romane V Elvisovi sobi Sebastijana Preglja, Ivana pred morjem Veronike Simoniti, Norhavs na vrhu hriba Suzane Tratnik, Sonce Petovione Branka Cestnika in Izvirnik Jiržija Kočice.
Danila Zalatel in Boža Vencelj sta sosedi. Od nekdaj. Obe rojeni v Grapi. Nekdanji knjižničarka in učiteljica vsak dan na terasi ene do njiju skupaj spijeta kavo. Skupaj urejata tudi stran na Facebooku Grapa Idrija. Na njej objavljata zgodbe, povezane z Idrijo, njeno bližnjo okolico, predvsem pa Grapo, ki je tako kot na primer Prejnuta, Cegovnica, Likarca predel Idrije, tam pod Čekovnikom.
Kultura 202.
V prestolnico uradno vstopa 14. mednarodni festival svetlobe Svetlobna gverila, ki bo do 11. julija osvetlil različne prostore s številnimi svetlobnimi instalacijami, objekti in videoprojekcijami. Osrednje prizorišče dogajanja bo tudi tokrat galerija Vžigalica in njena okolica. Tema letošnjega festivala – 5 elementov – je povezana z naravo in njenimi mogočnimi silami.
Uršula Berlot je vizualna umetnica, ki na zelo zanimiv način povezuje znanost z umetnostjo. Njena dela nam na poetičen način ponujajo razmislek o nevidni realnosti, ki je v vidno priklicana z mikroskopsko tehnologijo.
To ne bo običajen filmski festival, to bo »festival distance«, je na spletni strani 22. Festivala dokumentarnega filma zapisal vodja filmskega programa Cankarjevega doma Simon Popek. Ne bo druženja, ne strokovnega srečanja, niti izmenjave mnenj po projekcijah. A nekatere stvari so ohranili. Nagrade. Tekmovalni program že skoraj 10 let oblikujejo skupaj z Amnesty International Slovenije, nagrado za najboljši film podeli mednarodna žirija.
Elli H. Radinger je nemška avtorica, ki je svoje življenje posvetila raziskovanju psov in volkov. Pred več kot 25 leti je pustila službo odvetnice in se odpravila v park Yellowstone v Ameriko opazovat volkove. O njih je napisala knjigo Modrost volkov. Zdaj v Združene države ne hodi več, tudi zaradi nestrinjanja s politiko aktualnega predsednika, pa tudi zato, ker s tem, da ne potuje z letalom, prispevka k boljšemu planetu. Zadnja leta je preživela doma v Nemčiji pri svoji ostareli psički Shiri in napisala knjigo o tem, česa vse se lahko naučimo od pasjih starčkov. Knjiga ima naslov Modrost starih psov in je izšla pri založbi Mladinska knjiga. O tej je že pred časom v pogovoru, ki ga je vodil novinar, poročevalec in pesjanar, kot si pravijo ljubitelji psov, Tone Hočevar, govorila v Cankarjevem domu.
Anja Golob o stanju in izzivih založniške industrije, risoromanih in kako pomembna sta kupovanje ter izposoja knjig za preživetje avtorjev. Pa o svoji nagrajeni pesniški zbirki Da ne da ne bo več prišla da ne bo da me žge da.
Jernej Kuntner je slovenski dramski igralec, zaposlen v Lutkovnem gledališču Ljubljana, kjer med sodelavci velja za gonilo smeha in poklicnih šal. Pa ne le v gledališču, veliko zgodb in nagajivosti se Jernej Kuntner spomni tudi s snemanj dnevnih serij in filmov.
Skupina mladih novomeških umetnikov in zagnancev je po Prvi svetovni vojni v Novem mestu izpeljala enodnevni umetniški podvig, ki je v slovenski kulturni zgodovini zapisan kot novomeška pomlad: Anton Podbevšek, Miran Jarc, Marij Kogoj, Josip Vidmar, Rihard Jakopič, Leon Štukelj, Marjan Mušič in Božidar Jakac.
Gaber Kristjan Trseglav, igralec v Mestnem gledališču ljubljanskem, se je spomnil zgodbe o izmaknjeni svileni črni srajci z belimi pikicami.
Nika Zupanc je s s svojimi predmeti prepričala svetovno znana podjetja. Med zadnjimi je največje italijansko podjetje Natuzzi. Za njihovo najnovejšo kolekcijo Deep je oblikovala predmete za bivalne prostore: zofe, naslonjače, stole, mize, police za knjige, svetilke, ogledala in preproge.
Ana Hribar, igralka v Lutkovnem gledališču Ljubljana, se je spomnila zgodbe iz Indonezije, po kateri sta pred leti potovala s partnerjem, in tega, kako sta v morju otoka Gili Trawangan zaplavala v roj meduz. "Prva stvar, na katero sem pomislila, je bila, kakšna je prva pomoč pri ožigu meduze. Točno! Urin pomaga, sem v paniki vlekla iz partnerja in tako nekako se je zdelo tudi njemu."
Ker so se 4. maja odprle slovenske knjigarne, so na Javni agenciji za knjigo RS v sodelovanju s številnimi knjigotržci in knjigarji pripravili nacionalno kampanjo “Vrnitev napisanih”, ki pozdravlja in podpira ponovno odprtje slovenskih knjigarn in vabi k nakupu knjig.
Neveljaven email naslov