Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zadnji teden v maju je potekal v znamenju knjige. Poleg 25. slovenskih dnevov knjige, ki so pretežno virtualno potekali od srede do nedelje, so bralci dočakali tudi prvi pokoronski knjižni sejem - Sejem na zraku, ki je potekal v Kopru, Celju, Novem mestu in na vrtu pred Društvom slovenskih pisateljev v Ljubljani. Obiskal ga je Matevž Polajnar.
Pretekli konec tedna je v Ljubljani, Novem mestu, Kopru in Celju potekal Sejem na zraku
Zadnji teden v maju je potekal v znamenju knjige. Poleg 25. slovenskih dnevov knjige, ki so pretežno virtualno potekali od srede do nedelje, so bralci dočakali tudi prvi pokoronski knjižni sejem, Sejem na zraku, ki je potekal v Kopru, Celju, Novem mestu in na vrtu pred Društvom slovenskih pisateljev v Ljubljani. To je bil edini dogodek v sklopu dnevov, ki ni potekal po spletu.
“Sejem s kavča, ki smo ga organizirali na spletu, je nastal na pobudo založnikov, da se povežemo in se skušamo skupaj predstavljati. Zdaj, ko smo lahko na zraku, ponavljamo nekaj, kar smo takrat naredili na spletu. Založniki so veseli osebnega stika in možnosti direktne komunikacije, tudi z vidika druženja je sejem zelo pomemben.” – Tina Popovič, Pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature
Med zdravstveno krizo, ko so knjigarne in knjižnice zaprle svoja vrata, je bila stiska med bralci velika in nekateri so z nestrpnostjo pričakovali, da se lahko spet podajo med knjižne police, zato ni presenetljivo, da je bil prvi sejem knjig, ki je potekal v živo, dobro obiskan. Stiska pa je bila velika tudi med založniki, za posebej ranljive pa so se izkazale manjše založbe, ki so se še težje spopadale z izpadom dohodka.
“Mi nimamo svoje knjigarne in to je ena redkih priložnosti, da dejansko navežemo osebni stik z našimi kupci. Zelo veliko nam pomenijo mnenje ljudi, ki kupujejo naše knjige, in njihovi odzivi. Opažamo, da se veliko ljudi, ki se odločijo za nakup naših knjig, redno vrača, daje odzive, pa tudi to, da pridejo po nove izvode, nam pove, da delamo dobro.” – Katja, založba KUD Sodobnost
Na sejem so prišli tudi mlajši bralci, eden izmed njih si je izbral knjigo 14 čudnih izumov: “Ta knjiga me zanima, ker imam rad stroje. Najbolj me zanima, kako stroji delujejo. Knjige imam zelo rad.” Čeprav se navdušuje nad stroji, pa v prihodnosti ne bi rad postal inženir, ampak voznik največje čistilne ladje. Kot kaže, je prihodnost tako za knjigo kot za naravovarstvo svetla, tudi sicer pa so le redki obiskovalci sejem zapuščali brez novih knjižnih pridobitev, zdelo pa se je, da je sejemski prostor težko zapustiti. Prijetno razpoloženje ob fizični družbi somišljenikov ni več tako samoumevno, kot je bilo še na začetku letošnjega leta.
Zadnji teden v maju je potekal v znamenju knjige. Poleg 25. slovenskih dnevov knjige, ki so pretežno virtualno potekali od srede do nedelje, so bralci dočakali tudi prvi pokoronski knjižni sejem - Sejem na zraku, ki je potekal v Kopru, Celju, Novem mestu in na vrtu pred Društvom slovenskih pisateljev v Ljubljani. Obiskal ga je Matevž Polajnar.
Pretekli konec tedna je v Ljubljani, Novem mestu, Kopru in Celju potekal Sejem na zraku
Zadnji teden v maju je potekal v znamenju knjige. Poleg 25. slovenskih dnevov knjige, ki so pretežno virtualno potekali od srede do nedelje, so bralci dočakali tudi prvi pokoronski knjižni sejem, Sejem na zraku, ki je potekal v Kopru, Celju, Novem mestu in na vrtu pred Društvom slovenskih pisateljev v Ljubljani. To je bil edini dogodek v sklopu dnevov, ki ni potekal po spletu.
“Sejem s kavča, ki smo ga organizirali na spletu, je nastal na pobudo založnikov, da se povežemo in se skušamo skupaj predstavljati. Zdaj, ko smo lahko na zraku, ponavljamo nekaj, kar smo takrat naredili na spletu. Založniki so veseli osebnega stika in možnosti direktne komunikacije, tudi z vidika druženja je sejem zelo pomemben.” – Tina Popovič, Pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature
Med zdravstveno krizo, ko so knjigarne in knjižnice zaprle svoja vrata, je bila stiska med bralci velika in nekateri so z nestrpnostjo pričakovali, da se lahko spet podajo med knjižne police, zato ni presenetljivo, da je bil prvi sejem knjig, ki je potekal v živo, dobro obiskan. Stiska pa je bila velika tudi med založniki, za posebej ranljive pa so se izkazale manjše založbe, ki so se še težje spopadale z izpadom dohodka.
“Mi nimamo svoje knjigarne in to je ena redkih priložnosti, da dejansko navežemo osebni stik z našimi kupci. Zelo veliko nam pomenijo mnenje ljudi, ki kupujejo naše knjige, in njihovi odzivi. Opažamo, da se veliko ljudi, ki se odločijo za nakup naših knjig, redno vrača, daje odzive, pa tudi to, da pridejo po nove izvode, nam pove, da delamo dobro.” – Katja, založba KUD Sodobnost
Na sejem so prišli tudi mlajši bralci, eden izmed njih si je izbral knjigo 14 čudnih izumov: “Ta knjiga me zanima, ker imam rad stroje. Najbolj me zanima, kako stroji delujejo. Knjige imam zelo rad.” Čeprav se navdušuje nad stroji, pa v prihodnosti ne bi rad postal inženir, ampak voznik največje čistilne ladje. Kot kaže, je prihodnost tako za knjigo kot za naravovarstvo svetla, tudi sicer pa so le redki obiskovalci sejem zapuščali brez novih knjižnih pridobitev, zdelo pa se je, da je sejemski prostor težko zapustiti. Prijetno razpoloženje ob fizični družbi somišljenikov ni več tako samoumevno, kot je bilo še na začetku letošnjega leta.
Nina Zagoričnik se javlja z zaključka najbolj slavnega filmskega festivala.
Predstavljamo pet študentk, ki so po zmagi na natečaju SNG Drama napisale dramaturška besedilana temo Slika. Ta besedila bodo na Velikem odru Drame interpretirali profesionalni igralci. V Narodni Galeriji odpirajo razstavo, posvečeno stripovskemu junaku Alanu Fordu, ki letos praznuje 50 let, ilustracijo Tomata Koširja so objavili na naslovnici priloge britanskega časnika The Guardian.
65. premiera v Anton Podbevšek Teatru v Novem mestu bo uprizoritev z naslovom ”Gnus, besede in reči”, Jeana-Paula Sartra in Michela Foucaulta, v režiji Matjaža Bergerja. Predstava je nastala v koprodukciji Anton Podbevšek Teatra in Studia humanitatis ter v sodelovanju s Cankarjevim domom Ljubljana. Operna sezona se bo nocoj v SNG Maribor končala s premiero mojstrovine Faust, z delom francoskega skladatelja Charlesa Gounoda ”Faust” po motivih tragedije Johanna Wolfganga Goetheja. Nova Gorica bo od petka do nedelje v znamenju mladinske kulture. Enajstič zapovrstjo se bo odvijal festival Vizije, ki ga organizira Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in sodi v okvir Tedna ljubiteljske kulture. Z gledališko, fotografsko in glasbeno produkcijo se bo predstavilo 150 mladih iz vse Slovenije. Gnus, besede in reči - Anton Podbevšek Teater - Foto: Barbara Čeferin
Slovensko narodno gledališče Nova Gorica bo kot zadnjo premierno uprizoritev letošnje sezone predstavilo dramo Skrivnostni primer ali kdo je umoril psa. Gledališko priredbo je po romanu Marka Haddona naredil Simon Stephens. Roman je bil natisnjen kot knjiga za odrasle in za mladino in prejel več pomembnih nagrad. Predstavo, ki je nastala v koprodukciji s Koprskim gledališčem, je režirala Renata Vidič V prestolnico spet prihaja Svetlobna gverila. 13. mednarodni festival svetlobe bo od 16. maja do 15. junija osvetlil različne prostore v Ljubljani. Odprtje festivala, ki je ga je pripravil: Strip Core / Forum Ljubljana, bo 16.5.ob 21.30 v Galeriji Vžigalica in njeni okolici, poleg središča Ljubljane pa bo Svetlobna gverila tokrat gostovala tudi na novih prizoriščih. Svetloba gverila: Žajfnica / Soap opera, Foto: Stran 22
Žarometi so usmerjeni v Cannes, kjer se začenja 72. filmski festival. Koliko vsebine in močnih sporočil prinaša letošnja izvedba? Predstavljamo Ninin izbor in filme, ki jih svetovna javnost najbolj nestrpno pričakuje.
Tivolska promenada je po Plečniku pomenila življenjsko silo, ki je povezovala mladi zeleni del mesta s starim mestnim jedrom. Široka je toliko kot je, pomotoma, saj so ljubljanski furmani, ki so vozili prod, tega namesto na 19 metrov navozili na 25. Ljubljančani so promenado poimenovali Sahara. No, na koncu za Gradom Tivoli, ki je mimogrede najstarejši objekt na območju današnjega Tivolija, pa stoji Švicarija. Gre za švicarski tip hišice sredi mesta, ki je bil nekoč znan po vsej Evropi. Po Švicariji, ki je bila zgrajena v švicarskem slogu in kjer so se zbirale bolj nemške družbe, je tam po vzoru gorenjske arhitekture in na slovenskem karakterju arhitekt Ciril Metod Koch naredil hotel, uradno imenovan Hotel Tivoli, ta je bil dokončan leta 1910. Vanj so menda radi zahajali tudi slovenski boemi. Ivan Cankar, na primer, je v njem dobro leto celo stanoval in ga v nekem pismu imenoval kar »prizorišče grehov«. Zgodbe iz Švicarije, ki jih ni malo, je v dokumentarni film ujel režiser Amir Muratović, ogledate si ga lahko na TV SLO 1 v torek, 14. maja, ob 20.55.
V Mariboru se bo jutri začel četrti mednarodni festival neodvisnih uprizoritvenih umetnosti Prestopi. Festival, ki je prve tri izvedbe doživel v letih pred in v času Evropske prestolnice kulture v Mariboru znova oživlja kulturno umetniško društvo Moment. Novo sodelovanje, nov duet, ki ga plesalka in koreografinja Leja Jurišić tokrat ustvarja s skladateljem in multiinstrumentalistom Milkom Lazarjem, bo z naslovom De facto (pojdi s seboj), na odru Linhartove dvorane Cankarjevega doma premierno zaživel to nedeljo.
Slavko Pregl je v pripovedovanjih in spominih galerista Leona Pogelška našel navdih za resnično zgodbo o prevarantih na kvadrat, ki nas popelje v 80. leta prejšnjega stoletja, v svet zbirateljev, trgovcev, svetovnih muzejev in galerij.
Letos mineva 200 let od rojstva misijonarja in pomembnega raziskovalca belega Nila dr. Ignacija Knobleharja. Ob tem jubileju so Slovenski etnografski muzej, Muzej Velenje in Koroški pokrajinski muzej pripravili medinstitucionalno razstavo ''Afrika treh muzejev'', ki jo bodo odprli danes ob 18.00 v Slovenj Gradcu. Amaterski mladinski oder SNG Nova Gorica bo ob 18.00 na velikem odru novogoriške gledališke hiše premierno uprizoril predstavo ''V našo skuto ne pojdejo''. Avtorsko delo je nastalo v okviru evropskega projekta ID Babylon, prvič so delo v angleškem jeziku aprila uprizorili na festivalu v Franciji.
Knjiga Neskončni Leonardo je izšla v izjemno omejeni nakladi – v svetovnem merilu v 5000 izvodih, v slovenščini je bilo izdelanih kar desetina vseh knjig – 500. Vsaka knjiga je unikat, ker je postopek izdelave enak kot pred 500 leti. En izvod je stal 3.300 evrov, vsi so bili razprodani že v predprodaji. Ko takšno knjigo držiš v rokah, razumeš, zakaj je tako dragocena. Več kot 400 strani izjemnih skic, slik, zapisov renesančnega uma Leonarda da vincija, pospremljenih z odličnimi teksti in raziskavami prof. Alessandra Vezzosija zamaje knjižno polico, saj knjiga tehta kar devet kilogramov. Knjigo je skoraj greh prelistati z golimi rokami, zato poleg edicije pridejo tudi bombažne rokavice in kovanec ter certifikat kakovosti. Knjigo v slovenščini je izdala založba Mladinska knjiga, zadolžen za to je bil Tine Logar.
Jelka Reichman je zrasla s knjižno lepoto, v katero jo je uvedla mama, ki ji je v času okupacije zaradi svoje brezposelnosti posvetila ves svoj čas. Že od nekdaj je imela rada poezijo, vse pesnike, ruske, angleške, Goetheja, Byrona. Marsikatero pesem še vedno zna na pamet.Med študijem na likovni akademiji je mislila, da se bo ukvarjala s slikarstvom, a tisti otrok v njej, nepotešljiv in lačen nečesa novega in lepega, jo je pripeljal do ilustracije. Začela je pred več kot 50 leti z Miškolinom ter Šiviljo in škarjicami in še kar ustvarja.Že samo pri založbi Mladinska knjiga je bilo od leta 1964 natisnjenih več kot dva milijona in 200.000 izvodov knjig z njenimi ilustracijami. Najbolj priljubljene so postale Maček Muri, Šivilja in škarjice ter Moj prijatelj Piki Jakob. Njen bližajoči se jubilej, je založba Mladinska knjiga počastila z izidom knjige Rasla je Jelka - najlepše pesmi s podobami Jelke Reichman.
Centralala.si je ime svežega slovenskega e-časopisa na križiščih improvizirane glasbe, ki predstavlja tako nove plošče, nove projekte, odmevna sodelovanja naših glasbenikov v tujini, po drugi strani kdaj pa kdaj zajadra v preteklost npr. z objavo osveženih esejističnih besedil.
Zamisel za pobudo Gledališki tolmač se je porodila pri Društvu gluhih in naglušnih v Ljubljani. S tem namreč ne želijo le omogočiti gluhim vstopa v svet gledališke umetnosti, pač pa tudi ozaveščati slišeče prebivalstvo o pomenu socialne vključenosti invalidov.
Predstavili smo gledališko predstavo Amaterji Mestnega gledališča Ptuj in obiskali razstavo Šamanizem ljudstev Sibirije v Slovenskem etnografskem muzeju.
Ob letošnji podelitvi Plečnikovih nagrad za arhitekturo ter festivalu avtorske glasbe Ozvočenje 17.
Kulturnice smo namenili pregledni razstavi Scenografija na Slovenskem do leta 1991. Slovenski scenografi so bili polni domislic in raziskovanj, odlično so lovili nove likovne smernice, včasih so jih celo prehitevali.
Mariborska Unionska dvorana bo spet gostila prestižno Mednarodno zborovsko tekmovanje Gallus – Maribor 2019, ki v svetu velja za eno najzahtevnejših. Zmagovalec se uvrsti na tekmovanje za veliko zborovsko nagrado Evrope. Julija 2020 bo to v Debrecenu na Madžarskem. Od petka, 12., do nedelje, 14. aprila bo na 15. Mednarodnem zborovskem tekmovanju Gallus – Maribor tekmovalo trinajst pevskih zasedb iz Evrope, Azije in Amerike. Slovenijo bodo letos zastopali domačini, člani Akademskega mešanega pevskega zbora Maribor pod dirigentskim vodstvom Tadeje Vulc. Na Velikem odru SNG Drama Ljubljana bodo jutri premierno uprizorili veseloigro Heinricha von Kleista ''Razbiti vrč'', zgodbo, ki kljub temu, da je bila napisana na začetku 19. stoletja, še vedno odmeva v sodobnosti. 10. festival Tresk – obračun glasbe in založništva v jubilejnem 50. letu Radia Študent odpira RŠ-evo festivalsko sezono pomlad/poletje 2019. Danes in jutri bo predstavil številne založnike, distributerje in ustvarjalce. 10. festival Tresk, ki ga skupaj s koncerti in sejmiščem oblikujeta konferenčni in spremljevalni del z okroglo mizo, delavnicama in natečaji, se prvič podaja tudi v mednarodne vode.
V ponedeljek se je v Kranju s podelitvijo nagrad končal 49. Teden slovenske drame. Zmagala je deveturna gledališka predstava z naslovom Še ni naslova.
Neveljaven email naslov