Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zadnji teden v maju je potekal v znamenju knjige. Poleg 25. slovenskih dnevov knjige, ki so pretežno virtualno potekali od srede do nedelje, so bralci dočakali tudi prvi pokoronski knjižni sejem - Sejem na zraku, ki je potekal v Kopru, Celju, Novem mestu in na vrtu pred Društvom slovenskih pisateljev v Ljubljani. Obiskal ga je Matevž Polajnar.
Pretekli konec tedna je v Ljubljani, Novem mestu, Kopru in Celju potekal Sejem na zraku
Zadnji teden v maju je potekal v znamenju knjige. Poleg 25. slovenskih dnevov knjige, ki so pretežno virtualno potekali od srede do nedelje, so bralci dočakali tudi prvi pokoronski knjižni sejem, Sejem na zraku, ki je potekal v Kopru, Celju, Novem mestu in na vrtu pred Društvom slovenskih pisateljev v Ljubljani. To je bil edini dogodek v sklopu dnevov, ki ni potekal po spletu.
“Sejem s kavča, ki smo ga organizirali na spletu, je nastal na pobudo založnikov, da se povežemo in se skušamo skupaj predstavljati. Zdaj, ko smo lahko na zraku, ponavljamo nekaj, kar smo takrat naredili na spletu. Založniki so veseli osebnega stika in možnosti direktne komunikacije, tudi z vidika druženja je sejem zelo pomemben.” – Tina Popovič, Pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature
Med zdravstveno krizo, ko so knjigarne in knjižnice zaprle svoja vrata, je bila stiska med bralci velika in nekateri so z nestrpnostjo pričakovali, da se lahko spet podajo med knjižne police, zato ni presenetljivo, da je bil prvi sejem knjig, ki je potekal v živo, dobro obiskan. Stiska pa je bila velika tudi med založniki, za posebej ranljive pa so se izkazale manjše založbe, ki so se še težje spopadale z izpadom dohodka.
“Mi nimamo svoje knjigarne in to je ena redkih priložnosti, da dejansko navežemo osebni stik z našimi kupci. Zelo veliko nam pomenijo mnenje ljudi, ki kupujejo naše knjige, in njihovi odzivi. Opažamo, da se veliko ljudi, ki se odločijo za nakup naših knjig, redno vrača, daje odzive, pa tudi to, da pridejo po nove izvode, nam pove, da delamo dobro.” – Katja, založba KUD Sodobnost
Na sejem so prišli tudi mlajši bralci, eden izmed njih si je izbral knjigo 14 čudnih izumov: “Ta knjiga me zanima, ker imam rad stroje. Najbolj me zanima, kako stroji delujejo. Knjige imam zelo rad.” Čeprav se navdušuje nad stroji, pa v prihodnosti ne bi rad postal inženir, ampak voznik največje čistilne ladje. Kot kaže, je prihodnost tako za knjigo kot za naravovarstvo svetla, tudi sicer pa so le redki obiskovalci sejem zapuščali brez novih knjižnih pridobitev, zdelo pa se je, da je sejemski prostor težko zapustiti. Prijetno razpoloženje ob fizični družbi somišljenikov ni več tako samoumevno, kot je bilo še na začetku letošnjega leta.
Zadnji teden v maju je potekal v znamenju knjige. Poleg 25. slovenskih dnevov knjige, ki so pretežno virtualno potekali od srede do nedelje, so bralci dočakali tudi prvi pokoronski knjižni sejem - Sejem na zraku, ki je potekal v Kopru, Celju, Novem mestu in na vrtu pred Društvom slovenskih pisateljev v Ljubljani. Obiskal ga je Matevž Polajnar.
Pretekli konec tedna je v Ljubljani, Novem mestu, Kopru in Celju potekal Sejem na zraku
Zadnji teden v maju je potekal v znamenju knjige. Poleg 25. slovenskih dnevov knjige, ki so pretežno virtualno potekali od srede do nedelje, so bralci dočakali tudi prvi pokoronski knjižni sejem, Sejem na zraku, ki je potekal v Kopru, Celju, Novem mestu in na vrtu pred Društvom slovenskih pisateljev v Ljubljani. To je bil edini dogodek v sklopu dnevov, ki ni potekal po spletu.
“Sejem s kavča, ki smo ga organizirali na spletu, je nastal na pobudo založnikov, da se povežemo in se skušamo skupaj predstavljati. Zdaj, ko smo lahko na zraku, ponavljamo nekaj, kar smo takrat naredili na spletu. Založniki so veseli osebnega stika in možnosti direktne komunikacije, tudi z vidika druženja je sejem zelo pomemben.” – Tina Popovič, Pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature
Med zdravstveno krizo, ko so knjigarne in knjižnice zaprle svoja vrata, je bila stiska med bralci velika in nekateri so z nestrpnostjo pričakovali, da se lahko spet podajo med knjižne police, zato ni presenetljivo, da je bil prvi sejem knjig, ki je potekal v živo, dobro obiskan. Stiska pa je bila velika tudi med založniki, za posebej ranljive pa so se izkazale manjše založbe, ki so se še težje spopadale z izpadom dohodka.
“Mi nimamo svoje knjigarne in to je ena redkih priložnosti, da dejansko navežemo osebni stik z našimi kupci. Zelo veliko nam pomenijo mnenje ljudi, ki kupujejo naše knjige, in njihovi odzivi. Opažamo, da se veliko ljudi, ki se odločijo za nakup naših knjig, redno vrača, daje odzive, pa tudi to, da pridejo po nove izvode, nam pove, da delamo dobro.” – Katja, založba KUD Sodobnost
Na sejem so prišli tudi mlajši bralci, eden izmed njih si je izbral knjigo 14 čudnih izumov: “Ta knjiga me zanima, ker imam rad stroje. Najbolj me zanima, kako stroji delujejo. Knjige imam zelo rad.” Čeprav se navdušuje nad stroji, pa v prihodnosti ne bi rad postal inženir, ampak voznik največje čistilne ladje. Kot kaže, je prihodnost tako za knjigo kot za naravovarstvo svetla, tudi sicer pa so le redki obiskovalci sejem zapuščali brez novih knjižnih pridobitev, zdelo pa se je, da je sejemski prostor težko zapustiti. Prijetno razpoloženje ob fizični družbi somišljenikov ni več tako samoumevno, kot je bilo še na začetku letošnjega leta.
Tudi o priznanju za življenjsko delo JSKD Dragici Breskvar Vesković in fotografski razstavi Nostalgija Deborah Beer.
Tokrat o razstavi Govoreče roke, o literarnem večeru Zveze društev slepih in slabovidnih, knjigi Umetne muhe in druge laži in razstavi Umirajoče lepotice.
Konec tedna sta bili v prestolnici dve premieri mladih ustvarjalcev, Sva v Biteatru in Hlapci se ženijo v Gleju.
Predstavili smo novosti Študentske založbe in se posvetili koncertu dueta Silence.
V ptujskem mestne gledališču bodo na oder postavili prvo premiero letos, Ljubezenske in šaljive zgodbe al fresco, v ptujskem mestem kinu pa film Izgubljen, da najden. V etnografskem muzeju pa so odprli razstavo Gandhi - Življenje v fotografijah.
Tokrat o treh razstavah; Crystal Sea Urške Vidic, razstava ilustracij Polone Lovšin in pregledna razstava slikarja Iva Prančiča. Za konec pa še o gibljivih slikah in praznovanju desete obletnice Staregare.
Dve premeri, Svoboda in Generalka za generacijo, se vsaka na svoj način sprašujeta o vlogah in nalogah umetnika.
Dve premeri, Svoboda in Generalka za generacijo, se vsaka na svoj način sprašujeta o vlogah in nalogah umetnika.
Operno baletno gledališče Verdi v Trstu je svojo novo sezono začelo z izvedbo enega temeljnih Verdijevih del. Ples v maskah minuli teden je bila velika uspešnica. Tržačani pogledujejo proti Sloveniji in si želijo ne le slovenskega občinstva, temveč tudi umetniškega sodelovanja s sorodnima ljubljansko in mariborsko hišo. S premiernim predvajanjem sedmih zvočnih umetniških del je spet začel oddajati Radio Cona. V razstavnem in raziskovalnem projektu »radioCona REuse CITY:REuseRADIO« bo na frekvenci 88,8 MHz in na spletu do 21. januarja predstavil dela domačih in tujih umetnikov. .Med njimi tudi kanadsko zvočno in radijsko umetnico Anno Friz z razstavo "City at night" v KC Tobačna 001.
Ob stoti obletnici rojstva pisatelja, pesnika, dramatika in esejista Vitomila Zupana je založba Mladinska knjiga predstavila monografijo "Vitomil Zupan: Važno je priti na grič". V januarju in februarju se bodo zvrstili še različni dogodki: Prešerno in vitalno v Konzorciju, ponatisi knig, razstava "Način biti: Stota obletnica rojstva Vitomila Zupana v NUK-u, tridnevni program izbranih filmov Vitomila Zupana v Slovenski Kinoteki.
Otprtje vitrine z literaturo o OI v knjižnici Narodnega muzeja Slovenije in utripajoče luči Flourescentnega Umwelta v Mariboru.
Premiere: "Nočni portir" v SNG Maribor; "Fiziki" v Mestnem gledališču ljubljanskem; "Dvorišče, Koli" v SSG Trst
Odprtje razstave Novi val: Pazite na otroke v galeriji P74, gostja : Tinkara Babič. In premiera komične opere Nikogaršnja hči /La Cecchina. O operi režiserka Yulia Roschina.
Dokumentarni film Zelena utopija v Kinodvoru, gosta režiserja in scenarista Marko Kumer - Murč in Urban Zorko. Razstava ReForma Društva oblikovalcev Slovenije v predverju Cankarjevega domu, gostja Danijela Grgič.
Praznovanje rojstnega dne Štefke Drolc v Kinoteki, ki ni samo gledališka, pač pa tudi izredna markantna filmska igralka.
Neveljaven email naslov