Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Razstava, ki so jo odprli v Zgodovinskem atriju ljubljanske mestne hiše
Gre za danes številnim neznane Pionirske, štiri kilometre dolge ozkotirne železnice, ki je med letoma 1948 in 1954 povezovala Rožno dolino s Kosezami in Podutikom. Ideja za otroško železnico je prišla iz Sovjetske zveze, upravljali so jo otroci, pionirji železničarji.
"Pionirska proga je fascinanten primer, dejstvo, da največkrat o obdobjih, ki so nam najbližja, najmanj vemo. Še vedno živijo ljudje, ki imajo to progo v živem spominu. Ko so bili tiri razstavljeni in odpeljani, je izginila iz zavesti Ljubljančanov," razmišlja arhitekt in publicist Miloš Kosec.
Leta 2019 se je Pionirski železnici s performativnim sprehodom poklonila umetniška skupina Nonument Group, v Zgodovinskem atriju mestne hiše pa bo o pozabljeni železnici razmišljala skozi film, arhiv in prostorsko postavitev.
"Gre za zgodbo, ki nam je popolnoma tuja. Je pa težko na preteklost lepit vrednostne znake sodobnega časa, če pa želimo biti iskreni do preteklosti in če jo želimo zares razumeti, jo moramo razumeti v vsej njeni kompleksnosti. Pri razstavi smo porabili veliko sloganov tistega časa, ki naj bi si jih obiskovalci interpretirali vsak po svoje, zagotovo bodo imeli nekateri do teh sloganov averzijo, drugi entuziazem. Bil je povojni čas, občutek grajenja novega, občutki, ki bi bili danes nesprejemljivi. Res pa je, da je ta doba, ki nam je na neki način tuja, vedela, kakšne cilje si postavlja in kako jih bo izredno hitro in učinkovito izvedla. Frustracija našega časa, predvsem naše generacije, je, da smo neprimerno boljše izobraženi, da imamo neprimerno več materialnih sredstev, ne moremo pa si postaviti jasnih družbenih ciljev, ki bi jim lahko vsi sledili, kaj šele, da bi te cilje hitro in učinkovito tudi uresničevali."
Razstava, ki so jo odprli v Zgodovinskem atriju ljubljanske mestne hiše
Gre za danes številnim neznane Pionirske, štiri kilometre dolge ozkotirne železnice, ki je med letoma 1948 in 1954 povezovala Rožno dolino s Kosezami in Podutikom. Ideja za otroško železnico je prišla iz Sovjetske zveze, upravljali so jo otroci, pionirji železničarji.
"Pionirska proga je fascinanten primer, dejstvo, da največkrat o obdobjih, ki so nam najbližja, najmanj vemo. Še vedno živijo ljudje, ki imajo to progo v živem spominu. Ko so bili tiri razstavljeni in odpeljani, je izginila iz zavesti Ljubljančanov," razmišlja arhitekt in publicist Miloš Kosec.
Leta 2019 se je Pionirski železnici s performativnim sprehodom poklonila umetniška skupina Nonument Group, v Zgodovinskem atriju mestne hiše pa bo o pozabljeni železnici razmišljala skozi film, arhiv in prostorsko postavitev.
"Gre za zgodbo, ki nam je popolnoma tuja. Je pa težko na preteklost lepit vrednostne znake sodobnega časa, če pa želimo biti iskreni do preteklosti in če jo želimo zares razumeti, jo moramo razumeti v vsej njeni kompleksnosti. Pri razstavi smo porabili veliko sloganov tistega časa, ki naj bi si jih obiskovalci interpretirali vsak po svoje, zagotovo bodo imeli nekateri do teh sloganov averzijo, drugi entuziazem. Bil je povojni čas, občutek grajenja novega, občutki, ki bi bili danes nesprejemljivi. Res pa je, da je ta doba, ki nam je na neki način tuja, vedela, kakšne cilje si postavlja in kako jih bo izredno hitro in učinkovito izvedla. Frustracija našega časa, predvsem naše generacije, je, da smo neprimerno boljše izobraženi, da imamo neprimerno več materialnih sredstev, ne moremo pa si postaviti jasnih družbenih ciljev, ki bi jim lahko vsi sledili, kaj šele, da bi te cilje hitro in učinkovito tudi uresničevali."
V Narodni galeriji si še do 2. oktobra lahko ogledamo razstavo o gluhem akademskem kiparju povojne generacije Ivanu Štreklju, ki je živel med letoma 1916 in 1975. Ustvarjal je zunanje plastike, ženske akte in portrete. Pomemben del razstave so donacije, največ njegovih del pa hrani Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije. V okviru njihovega projekta Prilagajanje in izdajanje knjig v slovenskem znakovnem jeziku je izšla slikanica Neslišni zvoki dleta – Ivan Štrekelj, gluhi kipar, ki jo je napisala tiflopedagoginja dr. Aksinja Kermauner. Z njo, s koordinatorico projekta Aleksandro Rijavec in z avtorico razstave mag. Matejo Breščak se je pogovarjal Žiga Bratoš.
Kantavtor Andrej Šifrer že petinštirideset let skrbi, da Slovenci zastrižemo z ušesi, ko nas opozori na pomembne stvari. Velja za legendo med slovenskimi glasbeniki, saj je avtor številnih ponarodelih skladb. Na devetnajstih ploščah se je nabralo veliko skladb, ki so že ponarodele, kar je za vsakega ustvarjalca največja nagrada. V današnjem poletnem namigu bo ob orisu osebnega poletnega razpoloženja delil tudi dva namiga za širjenje obzorij duha.
Tokrat pogledujemo proti otoku Lido, kjer festivalski vrvež, kot pravi Nina Zagoričnik, ne poneha. Do konca Beneške Mostre so v glavnem tekmovalnem programu preostali še štirje filmi in kopica v vzporednih programih.
O filmski premieri na sarajevskem festivalu dokumentarnega filma pod okriljem Al Jazeere Balkans ter o grozljivih in nepredstavljivih dogodkih med obstreljevanjem Sarajeva.
Nismo želeli uglasbiti Bartolove ideje, ampak se temeljito poglobiti v besedilo ter označiti ključne elemente in probleme, ki se nam zdijo aktualni.
Tobias Putrih je mednarodno uveljavljen slovenski umetnik, živi v ameriški zvezni državi Massachusetts, kjer na eni od univerz predava študentom arhitekture umetnost ustvarjanja. V svojem delu povezuje različna področja od arhitekture do znanosti, dizajna in zdaj tudi jeklarstva s kiparstvom. Svoj zadnji projekt “Industrija jekla” te dni razstavlja v Galeriji Ravne. Kakšen pa je njegov poletni namig?
Tam, kjer se Kanal Grande izliva v Beneško laguno, stoji Punta Dogana, nekoč carinarnica, danes sodoben galerijski prostor. Okoli stavbe tik ob vodi, nas pelje ozka pot, s širokim pogledom na ves zaliv.
Kaj prinaša najstarejši in najbolj relevanten festival med največjimi na svetu?
Prinaša tudi pet nagrajenih plesnih predstav domačih in tujih ustvarjalcev.
V krajinskem parku Polhograjski dolomiti je že osmo poletje zapored odprla vrata Hiša na hribu. Gre za umetniški projekt pod idejnim vodstvom Zvonke Simčič, ki povezuje sodobno umetniško produkcijo s prostori tradicije, podeželskega ter kulturne in naravne dediščine. Damijan Kracina pa je z razstavo 0.22 galerijo Društva likovnih umetnikov Ljubljana spremenil v nekakšen kabinet čudes, poln malih skulptur, skic, risb v prostoru, spominov, nenavadnih oblik – najdemo jih na tleh, visijo v prostoru, v okenskih nišah …
Namig za poletne dejavnosti podaja Hana Čeferin, kuratorka Galerije Fotografija in urednica nove revije za sodobno umetnost ETC, ki jo je izdal istoimenski zavod za kulturno dejavnost. V prvi številki revije, izhajala bo enkrat na leto, je predstavljenih 19 mladih umetnikov iz Slovenije in tujine. Revija predstavlja sodobno umetnost od Balkana do Baltika. Njen namen je tudi promocija slovenskih umetniških projektov v tem prostoru.
Z matematičarko, gozdarko in lovko Marijo Jakopin o izginjanju avtohtone vrste jelk zaradi neurij, posledici monokulturnega bukovega gozda in pomenu izobraževanja o gozdu že v osnovnih šolah.
Črnomaljski grajski atrij in staro mestno jedro Črnomlja avgusta vsako leto gostita Festival dobre glasbe, smeha, kulture, športa in kulinarike. Na odru se znajdejo številni priznani gosti, ki na različne načine razvedrijo poletne večere. Začenja pa se tudi Kranj Foto Fest, ki bo mesto za en mesec spremenil v navdihujoče prizorišče. Srečali se bodo vsi, ki bodo želel deliti svoje izkušnje o fotografiji in s fotografijo.
Slovenska umetnica in gledališka ustvarjalka, dramaturginja in režiserka Lea Kukovičič skupaj z raziskovalci in mednarodno umetniško ekipo ustvarja začasne kolektive in odkriva nova znanja. Njen novi avtorski projekt, ki nastaja, je gibanje za reševanje moških iz patriarhata – Zadnji Hamlet. Lea Kukovičič je letos tudi članica nove tričlanske kuratorske ekipe 25. mednarodnega festivala Mladi levi. Kaj pa so njeni poletni namigi?
Palme nenehno sprožajo razne razprave. Povsod, kjer jih sadimo, spremenijo tradicionalno okolje in ker niso najbolje prilagojene na naše podnebje, povzročajo razne težave.
Mednarodni festival Mladi levi, ki se začne v petek, je eden najopaznejših letnih dogodkov zavoda Bunker, ki vsak konec poletja v Ljubljano pripelje najaktualnejše odrske ustvarjalce z vseh koncev sveta.
Neveljaven email naslov