Danila Zalatel in Boža Vencelj sta sosedi. Od nekdaj. Obe rojeni v Grapi. Nekdanji knjižničarka in učiteljica vsak dan na terasi ene do njiju skupaj spijeta kavo. Skupaj urejata tudi stran na Facebooku Grapa Idrija. Na njej objavljata zgodbe, povezane z Idrijo, njeno bližnjo okolico, predvsem pa Grapo, ki je tako kot na primer Prejnuta, Cegovnica, Likarca predel Idrije, tam pod Čekovnikom.

Danila Zalatel in Boža Vencelj v idrijskem dialektu zapisujeta zgodbe iz Grape, Idrije in okolice

Danila Zalatel in Boža Vencelj sta sosedi. Od nekdaj. Obe rojeni v Grapi. Nekdanji knjižničarka in učiteljica vsak dan na terasi ene do njiju skupaj spijeta kavo. Skupaj urejata tudi stran na Facebooku Grapa Idrija. Na njej objavljata zgodbe, povezane z Idrijo, njeno bližnjo okolico, predvsem pa Grapo, ki je tako kot na primer Prejnuta, Cegovnica, Likarca predel Idrije, tam pod Čekovnikom.

Zapisane zgodbe pripovedujejo o tem, kar sta doživeli sami, ali pa slišali od drugih. Boža se jih spomni veliko od starega očeta, ki je bil amaterski slikar, živa enciklopedija in idrijska osebnost. Danila vsake toliko napiše tudi biografijo kakega znanega Idrijčana.

Knapi sa se menil na šihtu, deb šli s fičotam mal dual u Ankaran na murje. Đoja, ka je biu tam zram, ih je prašeu, če luahk gri z nemi. Sa mu rjekl, de ja.
"Kwa baste pa kej uzil s saba? Jest bam jemu dwa kufra," je riku Đoja.
"Jest im glih nawa lauska ablika. Sm je dau pa mir nardit za s saba. Pa še ene šterujne šufece bam truagau zram," se je aglasiu edn at knapau.
"O, pual pa jest nam šau z wami!" se je barš premislu Đoja.
(D.Z.)