Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danila Zalatel in Boža Vencelj sta sosedi. Od nekdaj. Obe rojeni v Grapi. Nekdanji knjižničarka in učiteljica vsak dan na terasi ene do njiju skupaj spijeta kavo. Skupaj urejata tudi stran na Facebooku Grapa Idrija. Na njej objavljata zgodbe, povezane z Idrijo, njeno bližnjo okolico, predvsem pa Grapo, ki je tako kot na primer Prejnuta, Cegovnica, Likarca predel Idrije, tam pod Čekovnikom.
Danila Zalatel in Boža Vencelj v idrijskem dialektu zapisujeta zgodbe iz Grape, Idrije in okolice
Danila Zalatel in Boža Vencelj sta sosedi. Od nekdaj. Obe rojeni v Grapi. Nekdanji knjižničarka in učiteljica vsak dan na terasi ene do njiju skupaj spijeta kavo. Skupaj urejata tudi stran na Facebooku Grapa Idrija. Na njej objavljata zgodbe, povezane z Idrijo, njeno bližnjo okolico, predvsem pa Grapo, ki je tako kot na primer Prejnuta, Cegovnica, Likarca predel Idrije, tam pod Čekovnikom.
V Grapi - slikano z istega mesta, med enim in drugim posnetkom je "samo" 60 let....
foto: Arhiv Bože Vencelj
Zapisane zgodbe pripovedujejo o tem, kar sta doživeli sami, ali pa slišali od drugih. Boža se jih spomni veliko od starega očeta, ki je bil amaterski slikar, živa enciklopedija in idrijska osebnost. Danila vsake toliko napiše tudi biografijo kakega znanega Idrijčana.
Knapi sa se menil na šihtu, deb šli s fičotam mal dual u Ankaran na murje. Đoja, ka je biu tam zram, ih je prašeu, če luahk gri z nemi. Sa mu rjekl, de ja.
"Kwa baste pa kej uzil s saba? Jest bam jemu dwa kufra," je riku Đoja.
"Jest im glih nawa lauska ablika. Sm je dau pa mir nardit za s saba. Pa še ene šterujne šufece bam truagau zram," se je aglasiu edn at knapau.
"O, pual pa jest nam šau z wami!" se je barš premislu Đoja.
(D.Z.)
Danila Zalatel in Boža Vencelj sta sosedi. Od nekdaj. Obe rojeni v Grapi. Nekdanji knjižničarka in učiteljica vsak dan na terasi ene do njiju skupaj spijeta kavo. Skupaj urejata tudi stran na Facebooku Grapa Idrija. Na njej objavljata zgodbe, povezane z Idrijo, njeno bližnjo okolico, predvsem pa Grapo, ki je tako kot na primer Prejnuta, Cegovnica, Likarca predel Idrije, tam pod Čekovnikom.
Danila Zalatel in Boža Vencelj v idrijskem dialektu zapisujeta zgodbe iz Grape, Idrije in okolice
Danila Zalatel in Boža Vencelj sta sosedi. Od nekdaj. Obe rojeni v Grapi. Nekdanji knjižničarka in učiteljica vsak dan na terasi ene do njiju skupaj spijeta kavo. Skupaj urejata tudi stran na Facebooku Grapa Idrija. Na njej objavljata zgodbe, povezane z Idrijo, njeno bližnjo okolico, predvsem pa Grapo, ki je tako kot na primer Prejnuta, Cegovnica, Likarca predel Idrije, tam pod Čekovnikom.
V Grapi - slikano z istega mesta, med enim in drugim posnetkom je "samo" 60 let....
foto: Arhiv Bože Vencelj
Zapisane zgodbe pripovedujejo o tem, kar sta doživeli sami, ali pa slišali od drugih. Boža se jih spomni veliko od starega očeta, ki je bil amaterski slikar, živa enciklopedija in idrijska osebnost. Danila vsake toliko napiše tudi biografijo kakega znanega Idrijčana.
Knapi sa se menil na šihtu, deb šli s fičotam mal dual u Ankaran na murje. Đoja, ka je biu tam zram, ih je prašeu, če luahk gri z nemi. Sa mu rjekl, de ja.
"Kwa baste pa kej uzil s saba? Jest bam jemu dwa kufra," je riku Đoja.
"Jest im glih nawa lauska ablika. Sm je dau pa mir nardit za s saba. Pa še ene šterujne šufece bam truagau zram," se je aglasiu edn at knapau.
"O, pual pa jest nam šau z wami!" se je barš premislu Đoja.
(D.Z.)
Bili smo na predstavi mladih gledaliških ustvarjalcev z naslovom Hamletovanje, opozorili smo na piranske dneve arhitekture in preverili, kaj prinaša Liffe.
Pogovor z Jungom, stripovskim umetnikom in soavtorjem filma Medena Koža, filmska ustvarjalnost Miša Milana Čoha in Festival Stična.
Pogovor z Jungom, stripovskim umetnikom in soavtorjem filma Medena Koža, filmska ustvarjalnost Miša Milana Čoha in Festival Stična.
Premiera predstave Veliki pok, začetek festivala Sonica in otvoritev fotografske razstave Na tankem ledu
Tokrat o filmih "Višja sila", "Feniks" in temu, kaj nas čaka konec tedna.
"Golob je sedel na veji in razmišljal o življenju" Roya Andersona, premiera filma Marka Naberšnika "Gozdovi so še vedno zeleni" in "Višja sila" Rubena Ostlunda.
"Golob je sedel na veji in razmišljal o življenju" Roya Andersona, premiera filma Marka Naberšnika "Gozdovi so še vedno zeleni" in "Višja sila" Rubena Ostlunda.
Prolog v 25. Liffe s Simonom Popkom, Hansom Pettrom Mollandom in Golobom, ki je sedel na veji in razmišljal o življenju.
Bili smo na premieri otroške opere Kaznovana radovednost Pavla Šivica, ki jo je pripravilo Slovensko komorno glasbeno gledališče v sodelovanju z Glasbeno matico Ljubljana in Akademijo za glasbo v Ljubljani. Nekaj besed pa smo namenili tudi razstavi Pet očetov Neninega otroka - Marijan Amalietti.
V najmlajšem slovenskem poklicnem gledališču Anton Podbevšek Teatru v Novem mestu bo na ogled 38. premiera: plesno-gledališka predstava ''Pars pro Witkacy'' avtorice Magdalene Reiter. Balet Slovenskega narodnega gledališča Maribor bo premierno uprizoril baleta: ''Stabat Mater'' v koreografiji Edwarda Cluga in ''Nevarna razmerja'' v koreografiji in režiji Valentine Turcu in Lea Mujića. Ob 35. letnici slavne Butnskale, kultne radijske igre iz konca sedemdesetih avtorjev Emila Filipčiča in Marka Derganca, je pri Založbi Ebesede d.o.o. izšla stripovska izdaja celotne epopeje. Zvočni zapis je v stripovsko obliko zapisal Marko Derganc.
V današnji oddaji o novi zbirki zborovskih skladb skladatelja in dirigenta Rada Simonitija za mešane, moške in ženske zbore Preproste besede ter o premieri literarne klasike Veliki Gatsby v Mestnem gledališču Ljubljanskem. Slišali boste režiserja Ivico Buljana in Matijo Gobca.
V SNG Drama Ljubljana se nocoj začenjajo jesenska večerna branja. Med 5. novembrom in 3. decembrom bodo v okviru programskega sklopa ''Nova branja z bralnimi uprizoritvami'' prvič predstavili ali na novo prebrali pet slovenskih dramskih besedil. Med novembrskimi novostmi bo devet novih gledaliških premier, premiera koprodukcije Čarobna gora v Trstu, gostovanje indonezijskega senčnega gledališča... Slovensko komorno glasbeno gledališče nadaljuje z uspešnimi predstavami, ki se vrstijo po vsej Sloveniji. Nocoj bo spet gostovalo v Ljubljani. Na odru Linhartove dvorane Cankarjevega doma bo premierno uprizorilo groteskno operno kriminalko v enem dejanju ''Zmikavt in stara devica'', ki jo je napisal Gian Carlo Menotti.
Himalajski vodja Aleš Kunaver, razstava v Muzeju novejše zgodovine. Tadej Pogačar pregledno v Moderni galeriji.
Kako bi se razvijala zgodovina Slovencev, če bi Trubarjeva dela brali v slovenskem jeziku pred 450 leti?, je na predstavitvi knjige ''Primož Trubar, Cerkveni red 1564'' poudaril Drago Sukič, predsednik Združenja Trubarjev forum. Gre za eno najpomembnejših del slovenskega protestantskega pisca Primoža Trubarja, ki ga mnogi poznamo le iz šolskih beril kot avtorja prvih tiskanih knjig v slovenskem jeziku. Knjigo sta pri Založbi ZRC SAZU skupaj izdala Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in Združenje Trubarjev forum. Znanstvenokritčne izdaje in prevoda v sodobni slovenski jezik pa se je lotil dr. Kozma Ahačič.
Prva premiera ljubljanskega baletnega ansambla v novi sezoni bo celovečerna predstava ''Tristan in Izolda'' v koreografiji mladega romunskega koreografa Dana Datcuja. Keltska legenda z motivom romantične, pa tudi tragične ljubezni, prvič zapisana v 12. stoletju, ostaja aktualna v vseh obdobjih in različnih umetnostnih zvrsteh. Tudi nova baletna predstava z avtorsko glasbo Saše Kalana z odlomki iz Wagnerjeve opere Tristan in Izolda se opira na idejo o romantični ljubezni in na tezo o nesmrtnosti, kakršno v človeško bivanje prinaša umetnost. Jakčev dom, ki je osrednji galerijski prostor v Novem mestu, praznuje 30 letnico razstavne dejavnosti. Nocoj ob 18-ih bodo v domu odprli prenovljeno stalno razstavo umetniški del Božidarja Jakca. V Galeriji Hermana Pečariča v Piranu so sinoči odprli razstavo, ki je poklon slikarju, po katerem nosi galerija ime in hrani njegovo zbirko, hkrati pa predstavlja zelo zanimivo obdobje med letoma 1965 in 1975.
Neveljaven email naslov