Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Strip ni za nikogar ali pa je za vsakogar

02.09.2020

Kaj imajo skupnega zajec, čigar svak je zidar, miš Ishmael, katere radost leži v dolgovezenju, Nori klobučar, čigar zanos so uganke in Navidezna želva, ki ima več vprašanj kot odogovorov? Tako je zapisano na notranji strani platnice risoromana Alica v Sussexu, ki združuje dve literarni deli Lewisa Carrolla, Alico v čudežni deželi, in roman Hansa Carla Artmanna, Frankenstein v Sussexu. Priredil ju je dunajski stripar Nicolas Mahler. Njegove minimalistične ilustracije lahko prepoznamo po dolgih nosovih ter likih brez oči in ust. Kljub temu, da njegova bibliografija obsega več kot 50 naslovov, je Alica v Sussexu njegovo prvo v slovenščino prevedeno delo. Izdali so ga pri založbi VigeVageKnjige, kjer so se tudi odločili, da tiskovno konferenco o knjižni predstavitvi nadomestijo z orientacijskim lovom na Alico po ljubljanskih ulicah.

Nicolas Mahler je avstrijski stripar, ki je gostoval v Ljubljani. Po predlogi njegovega risoromana so organizirali lov na zaklad

Kaj imajo skupnega zajec, čigar svak je zidar, miš Ishmael, katere radost leži v dolgovezenju, Nori klobučar, čigar zanos so uganke in Navidezna želva, ki ima več vprašanj kot odgovorov. Tako je zapisano na notranji strani platnice risoromana Alica v Sussexu, ki združuje dve literarni deli Lewisa Carrolla, Alico v čudežni deželi, in roman Hansa Carla Artmanna, Frankenstein v Sussexu. Priredil ju je dunajski stripar Nicolas MahlerNjegove minimalistične ilustracije lahko prepoznamo po dolgih nosovih ter likih brez oči in ust. Kljub temu, da njegova bibliografija obsega več kot 50 naslovov, je Alica v Sussexu njegovo prvo v slovenščino prevedeno delo. Izdali so ga pri založbi VigeVageKnjige, kjer so se tudi odločili, da tiskovno konferenco o knjižni predstavitvi nadomestijo z orientacijskim lovom na Alico. Sodelovalo je več skupin, ki so si z zemljevidom v roki ogledale interaktivne namige delov stripa v izvedbi dramskih igralcev, ki so se prelevili v literarne like iz stripa.

"Vsak od nas nosi v sebi eno tako Alico in zakaj ne bi dali ljudem možnosti, da tudi oni odkrijejo svojo notranjo Alico skozi te like in srečanja z njimi, to iskanje. Mesto na tak način začutijo drugače, tako kot v stripu Alica drugače začuti resničnost okoli sebe. Zakaj jim ne bi dali možnosti, da Mahlerjevo delo spoznajo interaktivno in vključeno v samo zgodbo?" Anja Golob, glavna in odgovorna urednica ter prevajalka založbe VigeVageKnjige

Če se je Alica s sanjarjenjem o zanimivih likih ali z dejansko udeležbo raziskovanja podzemlja oddaljila od dolgočasne resničnosti vsakdanjega življenja, je tudi Nicolas Mahler z ustvarjanjem stripov in risoromanov sam sebe oddaljil od socialnega življenja, šolskih sestankov in starševskih pogovorov, ki se jih v določenem trenutku preprosto ni želel udeležiti. Risal je, ker je želel, da mine čas in izbral ter izbiral svobodo. Dokončno ni izbral niti svojega ciljnega občinstva.

"Moja literarna dela so za vsakega in hkrati za nikogar. Ko spoznam ljudi, ki so kupili moje knjige, so to 12-letniki in tudi 70-letniki. To mi veliko pomeni. Ne želim narediti skrivnostne in nedokončane zgodbe, želim, da jo je zmožen prebrati vsak. Res je, da je kdo tudi ne bo razumel, a jo lahko kljub temu prebere. Skrivnost ni v tem, da bi bila zgodba težko berljiva, ampak v smislu, ki je v njenem ozadju. Sporočilnost mora biti odprta, pot, na kakšen način prebrati zgodbo, pa mora biti dostopna vsem. V mojem primeru to deluje, saj vidim, da lahko moje zgodbe berejo 10-letniki in imajo o njej pogosto bolj zanimiva mnenja kot starejši ljudje, ki lahko strip z lahkoto preberejo, a njegovega pravega pomena ne prepoznajo. Tudi to, da je strip brez smisla, je del zabave." Nicolas Mahlerfilmski režiser in stripar, ki je leta 2010 na nemškem govornem območju dobil nagrado za najboljši strip


Strip ni za nikogar ali pa je za vsakogar

02.09.2020

Kaj imajo skupnega zajec, čigar svak je zidar, miš Ishmael, katere radost leži v dolgovezenju, Nori klobučar, čigar zanos so uganke in Navidezna želva, ki ima več vprašanj kot odogovorov? Tako je zapisano na notranji strani platnice risoromana Alica v Sussexu, ki združuje dve literarni deli Lewisa Carrolla, Alico v čudežni deželi, in roman Hansa Carla Artmanna, Frankenstein v Sussexu. Priredil ju je dunajski stripar Nicolas Mahler. Njegove minimalistične ilustracije lahko prepoznamo po dolgih nosovih ter likih brez oči in ust. Kljub temu, da njegova bibliografija obsega več kot 50 naslovov, je Alica v Sussexu njegovo prvo v slovenščino prevedeno delo. Izdali so ga pri založbi VigeVageKnjige, kjer so se tudi odločili, da tiskovno konferenco o knjižni predstavitvi nadomestijo z orientacijskim lovom na Alico po ljubljanskih ulicah.

Nicolas Mahler je avstrijski stripar, ki je gostoval v Ljubljani. Po predlogi njegovega risoromana so organizirali lov na zaklad

Kaj imajo skupnega zajec, čigar svak je zidar, miš Ishmael, katere radost leži v dolgovezenju, Nori klobučar, čigar zanos so uganke in Navidezna želva, ki ima več vprašanj kot odgovorov. Tako je zapisano na notranji strani platnice risoromana Alica v Sussexu, ki združuje dve literarni deli Lewisa Carrolla, Alico v čudežni deželi, in roman Hansa Carla Artmanna, Frankenstein v Sussexu. Priredil ju je dunajski stripar Nicolas MahlerNjegove minimalistične ilustracije lahko prepoznamo po dolgih nosovih ter likih brez oči in ust. Kljub temu, da njegova bibliografija obsega več kot 50 naslovov, je Alica v Sussexu njegovo prvo v slovenščino prevedeno delo. Izdali so ga pri založbi VigeVageKnjige, kjer so se tudi odločili, da tiskovno konferenco o knjižni predstavitvi nadomestijo z orientacijskim lovom na Alico. Sodelovalo je več skupin, ki so si z zemljevidom v roki ogledale interaktivne namige delov stripa v izvedbi dramskih igralcev, ki so se prelevili v literarne like iz stripa.

"Vsak od nas nosi v sebi eno tako Alico in zakaj ne bi dali ljudem možnosti, da tudi oni odkrijejo svojo notranjo Alico skozi te like in srečanja z njimi, to iskanje. Mesto na tak način začutijo drugače, tako kot v stripu Alica drugače začuti resničnost okoli sebe. Zakaj jim ne bi dali možnosti, da Mahlerjevo delo spoznajo interaktivno in vključeno v samo zgodbo?" Anja Golob, glavna in odgovorna urednica ter prevajalka založbe VigeVageKnjige

Če se je Alica s sanjarjenjem o zanimivih likih ali z dejansko udeležbo raziskovanja podzemlja oddaljila od dolgočasne resničnosti vsakdanjega življenja, je tudi Nicolas Mahler z ustvarjanjem stripov in risoromanov sam sebe oddaljil od socialnega življenja, šolskih sestankov in starševskih pogovorov, ki se jih v določenem trenutku preprosto ni želel udeležiti. Risal je, ker je želel, da mine čas in izbral ter izbiral svobodo. Dokončno ni izbral niti svojega ciljnega občinstva.

"Moja literarna dela so za vsakega in hkrati za nikogar. Ko spoznam ljudi, ki so kupili moje knjige, so to 12-letniki in tudi 70-letniki. To mi veliko pomeni. Ne želim narediti skrivnostne in nedokončane zgodbe, želim, da jo je zmožen prebrati vsak. Res je, da je kdo tudi ne bo razumel, a jo lahko kljub temu prebere. Skrivnost ni v tem, da bi bila zgodba težko berljiva, ampak v smislu, ki je v njenem ozadju. Sporočilnost mora biti odprta, pot, na kakšen način prebrati zgodbo, pa mora biti dostopna vsem. V mojem primeru to deluje, saj vidim, da lahko moje zgodbe berejo 10-letniki in imajo o njej pogosto bolj zanimiva mnenja kot starejši ljudje, ki lahko strip z lahkoto preberejo, a njegovega pravega pomena ne prepoznajo. Tudi to, da je strip brez smisla, je del zabave." Nicolas Mahlerfilmski režiser in stripar, ki je leta 2010 na nemškem govornem območju dobil nagrado za najboljši strip


09.06.2022

Prostor: Prostor je naš

Študentje in mentorji Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani vabijo na ogled letošnje pregledne razstave projektov fakultete. Kot pravijo, je prostor naš in vsakokratno vsakogaršnji.


09.06.2022

Kamerat: Filmi v rudarskem rovu

Pred dvema dnevoma so v Hrastniku predstavili program drugega festivala delavskega filma Kamerat. Tudi letos bodo projekcije filmov v izjemnih ambientih industrijske dediščine. Tam je bil tudi Gorazd Rečnik, ki se je ogledal tudi eno od prizorišč, kjer bodo letos prikazovali filme – rudarski rov.


06.06.2022

Filozofija se je rodila v vrtovih

Ne le, da se je filozofija zahodnega sveta rodila na vrtovih, po katerih so hodili starogrški filozofi, vrt je tudi prostor za mitološke zgodbe. Za peteršilj so nekoč verjeli, da uspeva le dobremu človeku in da gre seme, preden vzklije, kar devetkrat k hudiču in tisto, ki ni vzklilo, je gotovo vzel sam vrag. Še več takih zgodb o zanimivih rastlinah, zelenjavi in ljudeh, ki so jo imel radi, je zbranih v knjigi, ki je izšla pri Mladinski knjigi, Fižolozofija, dramaturginje, novinarke in odlične zapisovalke besed Irene Štaudohar. Eno prvih semen, ki ga je posadila sama, je bilo seme boba, rastline, ki so jo Pitagorejci zaradi oblike zrna, ki spominja na moška moda, sovražili.


03.06.2022

Priporočilo: Boris Kopitar

V dnevih, ko odštevamo do 16. junija, do 50-letnice vala 202, se spominjamo tudi nekdanjih sodelavcev, novinarjev in voditeljev, ki so v 50 letni zgodovini sooblikovali program Vala 202. Eden takih je tudi voditelj, pevec in scenarist Boris Kopitar, ki je prav na Valu 202 začel svojo voditeljsko pot. Kot se spomni, je bil eden izmed več kot tristotih, ki so takrat, sredi sedemdesetih let, poslali prošnjo za delo na Valu 202. Bil je voditelj in novinar, ki si je izmislil rubriko Kaj bom bil, ko bom velik. Katero knjigo pa si je domislil za knjižno priporočilo?


01.06.2022

Pesem za Laro: Ujetnica časa

V preteklih dveh izrednih letih je nastala nova gledališko-glasbena predstava Pesem za Laro: Ujetnica časa avtorice, igralke in pevke Lare Jankovič. Premierno jo je predstavila v Portorožu in Ljubljani, premierna repriza pa bo v sredo, 8. junija, v Festivalni dvorani ob 20.00.


31.05.2022

18. Kino Otok in Levitan

Mednarodni filmski festival v Izoli in premiera v novomeškem Anton Podbevšek Teatru.


30.05.2022

Pogovor z umetniškim direktorjem festivala 57. Borštnikovo srečanje Alešem Novakom

V Mariboru se je ob 14. uri s programom Mlado gledališče začel 57. festival Borštnikovo srečanje, ki bo potekal vse do 12. junija. Tekmovalni del festivala, ki ponuja pregled najboljše slovenske gledališke produkcije, se bo začel v četrtek, slovesno ga bodo odprli v petek. Borštnikovo srečanje, ki ponuja tudi pester spremljevalni program, poleg domačih in tujih predstav več strokovnih dogodkov, pogovore z ustvarjalci, koncerte, razstave, bodo sklenili 12. junija s slovesno podelitvijo Borštnikovih nagrad najboljšim gledališkim ustvarjalcem. Borštnikov prstan bodo letos nadeli igralcu Ivu Barišiču, dolgoletnemu članu Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica.


26.05.2022

BIO27: Supervernakularno

V tokratnih Kulturnicah smo obiskali 27. bienale slovenskega oblikovanja BIO Ljubljana, ki pod taktirko kuratorke Jane Withers svoja vrata odpira 26. maja. Povezal bo napredne in okoljsko ozaveščene oblikovalce, arhitekte, mislece in raziskovalce z vsega sveta.


25.05.2022

Sejem Liber.ac predstavlja bogastvo slovenskega znanstvenega založništva

Sejem akademske knjige Liber.ac se je po dveh letih spletnih različic vrnil v Foersterjev vrt v Ljubljani. Tokrat prinaša tudi bogat spremljevalni program in se uveljvalja kot specializiran tip knjižnega sejma, obenem pa se vzpostavlja kulturno-komunikacijsko središče, ki povezuje vse akterje s področja akademske knjige. Pri nas letno izide več kot 1000 znanstvenih publikacij, ki najdejo mesto tudi na policah najuglednejših svetovnih knjižnic, medtem ko v domači javnosti mnogokrat ostajajo prezrte.


24.05.2022

16. Svetovna gverila

Letošnji 16. mednarodni festival svetlobe Svetlobna gverila osvetljuje različne prostore v središču Ljubljane, pa tudi v nekaterih bolj oddaljenih predelih mesta. Osrednje prizorišče dogajanja je tudi tokrat galerija Vžigalica, kjer je na ogled osrednja festivalska razstava.


20.05.2022

Priporočilo: Matej Povše

Fotoreporter je avtor razstave To je vojna! Razstavljene fotografije so nastale med tritedenskim snemanjem dogodkov v Kijevu in njegovi okolici ter mestu Lvov. Nahajajo se v osrednjem atriju ljubljanske Mestne hiše, kjer je avtor predstavil 9 fotografij. Na zapisovanje dogodkov v Ukrajini se je odpravil takoj po začetku vojne. Njegovo knjižno priporočilo je kakopak v znamenju Ukrajine, filmsko pa … v znamenju današnjega svetovnega dneva čebel. In še pozor: razstavo To je vojna! v atriju ljubljanske Mestne hiše si lahko ogledate le še do nedelje, 22. maja.


17.05.2022

Majski salon 2022

Majski salon je razstava z najdaljšo tradicijo, pripravljajo jo namreč že od leta 1909 in predstavlja tradicionalno letno razstavo članov Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Razstavo so doslej le dvakrat pripravili izven Ljubljane, in sicer v Ajdovščini in lani v Kopru, letos pa so predstavitev sodobne likovne umetnosti umestili v veliko razstavišče Kibla Portal v Mariboru. Tam je na letošnji razstavi Majski salon, ki tokrat nosi naslov MODRA ČRTA: Od renesanse do novih medijev, razstavljenih skoraj 700 likovnih del 220 sodelujočih umetnikov in umetnic.


16.05.2022

Vodnik po transverzali

Jakoba J. Kendo so mnogi spoznali kot prevajalca knjig o Harryju Potterju, drugi pa so na njegovo ime postali pozorni, potem ko je prehodil 3.500 kilometrov dolgo Apalaško pot in o tej izkušnji napisal večkrat nagrajeni potopisni roman. Že ob poti skoti 14 ameriških zveznih držav je razmišljal o ustoličenju slovenske Transverzale kot o poti našega združevanja. 1.200 kilometrov je prehodil leta 2019 skupaj s svojima otrokoma in prijatelji ter njihove skupne dogodivščine strnil v še enem potopisnem romanu z naslovom Transverzala. Letošnja novost pa je Vodnik po Transverzali, ki na evropski teren prenaša metodologijo ameriških vodnikov in ga je Jakob J. Kenda pripravil skupaj s sinom Aljažem.


14.05.2022

Življenje je sen - premiera v Drami SNG Maribor

Zadnja dramska premiera sezone v SNG Maribor bo 14. maja: predstava Življenje je sen španskega dramatika Pedra Calderona de la Barce v režiji Dragana Živadinova.


13.05.2022

Priporočilo: Luka Kropivnik

Luka Kropivnik je diplomirani rusist in diplomirani slovenist, ki nadaljuje magistrski študij slovenistike, primerjalne književnosti, etnologije in kulturne antropologije in zgodovine. S folklorno dejavnostjo se je prvič srečal pri folklorni skupini v Črni na Koroškem. Ob začetku študija v Ljubljani se je vključil v Akademsko folklorno skupino France Marolt, nato je bil član Folklorne skupine Tine Rožanc, leta 2020 pa se je vrnil v Akademsko folklorno skupino France Marolt. Je njen član in tudi umetniški vodja, pa tudi avtor različnih odrskih postavitev in folklornih koreografij.


12.05.2022

Prostor: Nova avtobusna postaja

V oddaji Prostor gremo na ljubljansko avtobusno postajo. Ali veste, da je od prvega javnega natečaja za novo avtobusno postajo minilo 53 let in končno naj bi ta zgodba - z zmago slovenskih arhitektov na mednarodnem zvezdnem natečaju - dobila epilog. Nova avtobusna postaja bo! Dokončali jo bodo do leta 2025.


11.05.2022

Razstava Back to Black

Mednarodna skupinska razstava ''Back to Black. Sodobna analogna in hibridna fotografija'' v Galeriji Photon v Ljubljani do 27. maja predstavlja dela enajstih vizualnih umetnic in umetnikov.


10.05.2022

France Marolt, poklon

France Marolt, poklon je naslov letne predstave ob 74. obletnici Akademske folklorne skupine France Marolt. Plesno-glasbena predstava, ki bo v soboto in nedeljo na odru Cankarjevega doma v Ljubljani, prinaša spomin na ustanovitelja skupine in njegove nadaljevalce, hkrati pa skuša spodbuditi razmislek o vlogi folklorne dejavnosti pred sedmimi desetletji in danes.


09.05.2022

Na Radiu Študent je že 10 let na sporedu edina radijska oddaja v srbskem jeziku v Sloveniji »Kontrola leta«

9. maja, na dan zmage, obletnico praznuje tudi najstarejša evropska študentska radijska postaja, ki je bila od nekdaj stičišče oddaj v medijih prezrtih narodnih in drugih skupnosti. Tako ob letošnji 53-letnici Radia Študent 10-letnico zaznamuje tudi oddaja "Kontrola leta", edina radijska oddaja v srbskem jeziku v Sloveniji, ki je ena izmed redkih v medijski ponudbi, ki naslavlja potrebe ranljivih skupin, ki so opredeljene v Deklaraciji Republike Slovenije o položaju narodnih skupnosti SFRJ. Oddaja nastaja v okviru sodelovanja Kulturnega centra Danila Kiša in Radia Študent ter se predvaja nepretrgano od leta 2012.


07.06.2022

Ilustracije Hane Stupica in slike Tine Dobrajc

V Peterokotnem stolpu Ljubljanskega gradu je na ogled razstava ''Hana Stupica: Ilustracije'', v Galeriji Sloart na Trubarjevi v Ljubljani pa je odprta razstava slik Tine Dobrajc z naslovom ''Balkanske obljube''.


Stran 21 od 121
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov