Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O 23. Festivalu dokumentarnega filma smo se pogovarjali s programskim direktorjem Simonom Popkom in direktorico Amnesty International Slovenije Natašo Posel.
O 23. Festivalu dokumentarnega filma smo se pogovarjali s programskim direktorjem Simonom Popkom in direktorico Amnesty International Slovenije Natašo Posel
Globalna filmska produkcija, tudi dokumentarnih filmov, je med epidemijo zelo živahna. Kot lahko vidimo, se obdobje koronavirusa delno kaže tudi na Festivalu dokumentarnega filma, ki ga že 23. leto prireja Cankarjev dom.
"Film, ki se najbolj dotika epidemije, je kitajsko-ameriški film z naslovom 76 dni. To je film, ki govori o izbruhu epidemije v Vuhanu. Na neki način je hvalnica zdravstvenemu osebju, ki se je takrat spopadla s čisto neznanim virusom. Je zelo ganljiv film, ki pokaže, kaj lahko naredita čisto osnovna človeška empatija in vljudnost." – programski direktor Simon Popek
Velik poudarek, še posebno v tekmovalnem delu festivala, je tudi letos namenjen človekovim pravicam: "V dokumentarcih tako rekoč ni filma, v katerem ne bi našel kakšen takšen element. Na primer v zadnjem letu je velika produkcija filmov na temo žensk in njihovih pravic."
Kot pravi Nataša Posel, direktorica Amnesty International Slovenije, lahko vse filme letošnjega tekmovalnega sklopa povežemo tudi z aktualnim dogajanjem v Sloveniji: "Kršitve in grožnje za človekove pravice, ki jih posamezniki velikokrat lahko dojemamo kot nekaj abstraktnega, nam dokumentarni filmi približajo in zmorejo prikazati te kompleksne položaje v polni zgodbi. Zgodba dokumentarnega filma je resnično dragocena in veliko bolj razloži vse skupaj."
"Recimo dokumentarec Primer spolne zlorabe. Gre za področje, s katerim se ukvarjamo tudi skupaj z drugimi nevladnimi organizacijami in končno smo prišli do točke, ko sta v državnem zboru v obravnavi kar dva predloga zakona, ki bosta, upajmo, v naš pravni red upeljala model soglasja kot opredelitev posilstva, ki temelji na modelu 'Ne pomeni ne'. Potem je film Nemesis. Razmer v tem filmu ne moremo popolnoma enačiti z razmerami pri nas, a vendar mora človek ob njem pomisliti na dogajanje okoli Roga. Podobno je aktualen tudi film Acasa, moj dom, ki s posegom oblasti v življenje romske družine prikaže, kako večinska skupnost velikokrat diktira življenje manjšin."
Dvajset celovečernih in štiri kratke dokumentarne filme si bo zaradi epidemije mogoče ogledati na platformi Cinesquare.net. Med festivalom pa si bo na www.fdf.si in družabnih omrežjih Cankarjevega doma mogoče ogledati tudi pogovore programskega direktorja festivala Simona Popka z režiserji oziroma filmskimi ustvarjalci.
O 23. Festivalu dokumentarnega filma smo se pogovarjali s programskim direktorjem Simonom Popkom in direktorico Amnesty International Slovenije Natašo Posel.
O 23. Festivalu dokumentarnega filma smo se pogovarjali s programskim direktorjem Simonom Popkom in direktorico Amnesty International Slovenije Natašo Posel
Globalna filmska produkcija, tudi dokumentarnih filmov, je med epidemijo zelo živahna. Kot lahko vidimo, se obdobje koronavirusa delno kaže tudi na Festivalu dokumentarnega filma, ki ga že 23. leto prireja Cankarjev dom.
"Film, ki se najbolj dotika epidemije, je kitajsko-ameriški film z naslovom 76 dni. To je film, ki govori o izbruhu epidemije v Vuhanu. Na neki način je hvalnica zdravstvenemu osebju, ki se je takrat spopadla s čisto neznanim virusom. Je zelo ganljiv film, ki pokaže, kaj lahko naredita čisto osnovna človeška empatija in vljudnost." – programski direktor Simon Popek
Velik poudarek, še posebno v tekmovalnem delu festivala, je tudi letos namenjen človekovim pravicam: "V dokumentarcih tako rekoč ni filma, v katerem ne bi našel kakšen takšen element. Na primer v zadnjem letu je velika produkcija filmov na temo žensk in njihovih pravic."
Kot pravi Nataša Posel, direktorica Amnesty International Slovenije, lahko vse filme letošnjega tekmovalnega sklopa povežemo tudi z aktualnim dogajanjem v Sloveniji: "Kršitve in grožnje za človekove pravice, ki jih posamezniki velikokrat lahko dojemamo kot nekaj abstraktnega, nam dokumentarni filmi približajo in zmorejo prikazati te kompleksne položaje v polni zgodbi. Zgodba dokumentarnega filma je resnično dragocena in veliko bolj razloži vse skupaj."
"Recimo dokumentarec Primer spolne zlorabe. Gre za področje, s katerim se ukvarjamo tudi skupaj z drugimi nevladnimi organizacijami in končno smo prišli do točke, ko sta v državnem zboru v obravnavi kar dva predloga zakona, ki bosta, upajmo, v naš pravni red upeljala model soglasja kot opredelitev posilstva, ki temelji na modelu 'Ne pomeni ne'. Potem je film Nemesis. Razmer v tem filmu ne moremo popolnoma enačiti z razmerami pri nas, a vendar mora človek ob njem pomisliti na dogajanje okoli Roga. Podobno je aktualen tudi film Acasa, moj dom, ki s posegom oblasti v življenje romske družine prikaže, kako večinska skupnost velikokrat diktira življenje manjšin."
Dvajset celovečernih in štiri kratke dokumentarne filme si bo zaradi epidemije mogoče ogledati na platformi Cinesquare.net. Med festivalom pa si bo na www.fdf.si in družabnih omrežjih Cankarjevega doma mogoče ogledati tudi pogovore programskega direktorja festivala Simona Popka z režiserji oziroma filmskimi ustvarjalci.
Ivana Godnik je novinarka televizijske kulturne redakcije RAI, ki spremlja 77. beneško Mostro na otoku Lido. Pred vsako svečano večerno premiero filma, ko se igralci in režiserji predstavijo na rdeči preprogi, jih povabi na krajši pogovor pred televizijskimi kamerami. Izbor filmov in glasbe: Sreča na vrvici, Jane Kavčič, Deco Žgur The Great Pumpkin (Il grande cocomero), Francesca Archibugi, Francesco De Gregori: La donna cannone Velika jeza (The Big Chill), Lawrence Kasdan Diplomiranec (The Graduate), Mike Nichols
77. Mostra se spogleduje s pokoronskimi Benetkami. O filmskem festivalu in ostalem dogajanju v laguni s prizorišča Nina Zagoričnik.
Tudi v Švici so bile reke nekoč, kot povsod drugje, namenjene predvsem plovbi in odvajanju odpadnih voda. A so tam kmalu spoznali, da če iz mest umaknejo težko industrijo, bodo reke postale čiste in dobile neko povsem novo vlogo. Bistveno je, da ljudje spoznajo, da reke niso smetišča, pač pa naravni zakladi. In da so ti zakladi namenjeni temu, da ljudje ob njih uživajo, ne pa da vanje izlivajo odplake in odlagajo odpadke. V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje gostuje razstava, nastala v produkciji Švicarskega arhitekturnega muzeja z naslovom Mesto plava. Ta želi poudariti pomen rek kot javnega prostora ter njihovo uporabo. Po razstavi nas je vodil Andreas Ruby, direktor Švicarskega arhitekturnega muzeja S AM in sokustos razstave.
Ta konec tedna poteka še zadnji knjižni sejem, Sejem na zraku, ki so ga prvič pripravili konec maja kot odgovor na stanje, ki morda še nekaj časa ne bo dopuščalo večjih knjižnih sejmov in literarnih prireditev. Sejem so si v dveh izdajah delila različna mesta, tokrat, tretjič, sta to Ljubljana in Novo mesto.
Esad Babačić je pesnik, pisatelj in novinar, ki ceni dobro improvizacijo. Tudi njegova poletna namiga, s katerima podarja košček svobode, sta povezana z njo.
Na vprašanje, katere filme si je zapomnil zaradi glasbe, odgovarja režiser Vinči Vogue Anžlovar. Pred dnevi je padla filmska klapa njegovega novega celovečernega filma Dedek gre na jug. Izbor filmov in glasbe: Do zadnjega diha (A Bout de Souffle,), Jean-Luc Godard, Martial Solal Blade runner, Ridley Scott, Vangelis Zadnji tango v Parizu (Le Dernier Tango a Paris), Bernardo Bertolucci, Gato Barbieri Bilo je nekoč v Ameriki (Once Upon A Time In America), Sergio Leone, Ennio Morricone
Kaj imajo skupnega zajec, čigar svak je zidar, miš Ishmael, katere radost leži v dolgovezenju, Nori klobučar, čigar zanos so uganke in Navidezna želva, ki ima več vprašanj kot odogovorov? Tako je zapisano na notranji strani platnice risoromana Alica v Sussexu, ki združuje dve literarni deli Lewisa Carrolla, Alico v čudežni deželi, in roman Hansa Carla Artmanna, Frankenstein v Sussexu. Priredil ju je dunajski stripar Nicolas Mahler. Njegove minimalistične ilustracije lahko prepoznamo po dolgih nosovih ter likih brez oči in ust. Kljub temu, da njegova bibliografija obsega več kot 50 naslovov, je Alica v Sussexu njegovo prvo v slovenščino prevedeno delo. Izdali so ga pri založbi VigeVageKnjige, kjer so se tudi odločili, da tiskovno konferenco o knjižni predstavitvi nadomestijo z orientacijskim lovom na Alico po ljubljanskih ulicah.
V Kulturnicah napovedujemo 77. Mostro, najstarejši filmski festival na svetu, ki se začne jutri, v sredo, na otoku Lido. Spremljala ga bo Nina Zagoričnik.
Kje v Mariboru še lahko spijete špricar v pravem pajzlu. Zakaj so nekoč meščani na Studence gledali le kot na pretepaško gnezdo in kakšna so ozadja mostov, ki jih je v Mariboru več kot v avstrijskemu Linzu. Na vsa ta vprašanja dobite odgovor na Rajzefirčnih sprehodih, ki jih pripravlja ekipa Rajzefibra. V mestu s karakterjem, kar Maribor zagotovo je, želijo poiskati čim več zanimivih zgodovinskih dejstev in zgodb, ki se skrivajo med fasadami zidov in ki niso tako širše znane.
Fotoreporter časopisa Delo Voranc Vogel je eden od avtorjev fotografij razstave Co(u)vid: Podobe nove realnosti, ki bo do 13. septembra odprta v parku Ljubljanskega gradu. Tudi njegov poletni namig je povezan z grajskimi prostori.
V tokratni oddaji je naša gostja Maruša Majer, gledališka in filmska igralka ter članica ansambla SNG Drama Ljubljana.
V letošnji okrnjeni festivalski sezoni se je preteklo soboto v velikem slogu, z razprodanim koncertom skupine Siddharta, začel Festival Lent 2020. Čeprav so se letos zaradi razmer morali vrniti k formatu izpred desetletij, so se s tem hkrati vrnili k izvoru, k Dravi, k intimnejšim prizoriščem in butični ponudbi.
16. mednarodni filmski festival Kino Otok je letos zaradi novonastalih okoliščin že od sredine julija na turneji po slovenskih krajih, nocoj se začenja v Kinodvoru, med 26. in 30. avgustom pa se bo festivalsko dogajanje zgostilo v Izoli. Svečana otvoritev skoncentriranega filmskega dogajanja bo v sredo zvečer ob 20.30 v letnem kinu Arrigoni, s filmom Balon, tibetanskega režiserja Peme Tsedena.
Tonka Zadnikar je kariero oskrbnice planinske koče začela pod Vršičem in tudi končala jo bo pod Vršičem. Po Mihovem domu, Golici in Kriški gori se je pred leti ustalila v koči, ki jo je njena družina poimenovala po njej. Tonka ni legendarna oskrbnica le zaradi svojih odlično pripravljenih jedi, je človek, ki ve, da je treba ljudem prisluhniti, se z njimi nasmejati in jim reči dobro besedo. Njena poletna namiga sta dva, eden bolj dinamičen, ki pelje po lovskih stezicah, drugi bolj statičen, a še vedno vsebinsko izjemno bogat.
V tokratni oddaji je naš gost Matevž Jerman, filmski režiser in scenarist ter programski direktor mednarodnega festivala kratkega filma FeKK.
Fotografije na razstavi Co(u)vid: Podobe nove realnosti, ki bo do 13. septembra postavljena v parku ljubljanskega gradu, so nastale v nenavadnih preteklih mesecih, od začetka epidemije koronavirusne bolezni 19, do njenega konca. Avtorji fotografij so fotoreporterji Dela in Slovenskih novic Matej Družnik, Jure Eržen, Marko Feist, Uroš Hočevar, Dejan Javornik, Blaž Samec, Jože Suhadolnik, Leon Vidic in Voranc Vogel.
Teater Ulysses te dni praznuje 20 let gledališkega ustvarjanja in mednarodnega druženja z različnimi gledališči in glasbeniki iz vseh koncev sveta. Leta 2000 so ga skupaj ustanovili igralec Rade Šerbedžija, hrvaški pisatelj Borislav Vujčić ter gledališka režiserka Lenka Udovički. Za svoj oder so izbrali staro avstroogrsko trdnjavo Minor, ki se nahaja na Malem Brionu, na Velikem, v nekdanji vojaški stavbi, pa so si uredili poletni domicil. Vse se je začelo s predstavo Kralj Lear, ki potrjuje Shakespearovo globoko navezanost na naravo.
V domu Sremčica, blizu Beograda, so nastanjeni ljudje, ki imajo motnje v razvoju, in so glavni igralci v celovečernem igranem filmu Oaza, beograjskega režiserja Ivana Ikiča. Film pripoveduje ljubezensko zgodbo o treh najstnikih, ki živijo v tem domu in kjer eno od njihovih vzgojiteljic igra slovenska gledališka in filmska igralka Maruša Majer. Film bo svetovno premiero doživel na letošnjem Beneškem filmskem festivala, ki se začne 2. septembra na otoku Lido. Foto: Bobo
Kranjčanu Mitju Lavtarju idej in energije ne zmanjka zlepa, vsaj ko gre za potepanja in potovanja. Ta so se najprej začela s starši, kar nekaj Evrope in Balkana pa je videl z reprezentanco vaterpola na turnirjih. Pozneje so prišla na vrsto samostojna potovanja in pri 23. letih je imel obkljukane vse evropske države. Začel je razmišljati o bolj oddaljenih koncih, potem je pomislil, da je pošteno, da preden obišče druge celine, spozna Slovenijo. In tako je konec maja končal Projekt Slovenija, v katerem je v petih letih in pol obiskal vsa slovenska naselja. Njegov poletni namig pa je povezan s tistim, kar je med naselji. Hribi.
V tokratni oddaji je naš gost gledališki in filmski igralec Timon Šturbej, eden najmlajših članov ansambla SNG Drama Ljubljana. Navdušuje nas s svojimi zahtevnimi vlogami, gledamo ga lahko tudi v televizijski seriji Reka ljubezni.
Neveljaven email naslov