Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Lani je Ministrstvo za javno upravo dalo v javno obravnavo osnutek predloga sprememb Zakona o javnem naročanju. Med predlaganimi spremembami je ukinitev obveze arhitekturnih natečajev za javne investicije, ki ki presegajo 2,5 milijonov evrov, prav tako arhitekturne natečaje ukinja tudi za vse gradnje na lokacijah, kjer izvedba natečaja zahteva veljaven urbanističen načrt. Kaj bi pomenila sprememba in zakaj je potrebno možnost natečajev ohraniti, razlagata gosta Tomaž Krištof, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije in Maruša Zorec, profesorica na Fakulteti za arhitekturo.
"Gotovo je nujno, da institut javnega natečaja ostane. To je funkcija, ki omogoča demokratičen izbor za tako kompleksne rešitve, kot je ukvarjanje s prostorom." - Andraž Keršič, član biroja a2o2 arhitekti
Predlog spremembe Zakona o javnem naročanju predvideva ukinitev obveze arhitekturnih natečajev za javne investicije. Kaj bi pomenila sprememba in zakaj je treba možnost natečajev ohraniti
Lani je Ministrstvo za javno upravo dalo v javno obravnavo osnutek predloga sprememb Zakona o javnem naročanju. Med predlaganimi spremembami je ukinitev obveze arhitekturnih natečajev za javne investicije, ki presegajo 2,5 milijona evrov, prav tako arhitekturne natečaje ukinja tudi za vse gradnje na lokacijah, kjer izvedba natečaja zahteva veljaven urbanističen načrt.
"Natečaji so res najbolj racionalen način porabe sredstev pri gradnjah. Pri natečajih dobi javni naročnik med deset in dvajset različnih projektnih rešitev, na podlagi katerih se odloči, katera najbolj sodi v prostor. Pomembno je, da do odločitve pride na podlagi videnih rešitev." – Tomaž Krištof, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, publicist ter vodja studia Kristof
V javnem interesu mora biti čim bolj kakovostna gradnja javnih stavb. S tem dvigamo kulturo bivanja. Slovenija je v zadnjih 20 letih dokazala, da mehanizem javnega natečaja deluje. Prek natečajev smo že prišli do res dobrih rešitev, ki so bile potem tudi zgrajene. Prvonagrajeni arhitekt je zgradil tudi objekt. Mislim, da smo v Evropi tukaj res dobri, in je škoda, da te prakse ne bi nadaljevali." – Maruša Zorec, profesorica na Fakulteti za arhitekturo, vodja arhitekturnega biroja Arrea in sodelavka pri pomembnih prenovah kulturne dediščine
Z dobro arhitekturo njeni stvaritelji vzgajajo tudi uporabnika. Javni denar in javni interes bi se morala kazati tudi v nameri države, da želi graditi kakovosten prostor za svoje državljane. Maruša Zorec opozarja na to, da je treba graditi "čim boljše vrtce, čim boljše šole, ker ti otroci bodo s tem okoljem zrasli in bodo takšno okolje tudi želeli naprej. Tu je zelo pomembno sporočilo. Apeliramo na vse odgovorne: dajte prosim še enkrat premisliti in obdržati ta način pridobivanja res dobrih rešitev, ker gre za korist ljudi, nikakor ne naše stroke".
Natečaji so priložnost tudi za mlade, še neuveljavljene arhitekte, da s svojimi zamislimi prodrejo na trg in tako dobijo svoje prve posle. V državah, kjer ne poznajo sistema javnega natečaja, to privede do monopola nekaj birojev, ki se na trgu sploh še lahko uveljavljajo. S predlogom ukinitve arhitekturnih projektnih natečajev za javne investicije se ne strinjajo mladi arhitekti, člani biroja a2o2 arhitekti.
"Natečaji so edini način, da mlajše in še nepoznane ekipe pridejo do večjih projektov. Brez možnosti natečaja je to zelo težko." – Špela Zakrajšek
"Pomembno se mi zdi, da izbor rešitve ne predstavlja samo kapital, ker s tem težko zagotavljamo kakovostne posege v prostor." – Žiga Ravnikar
"Če ne bi verjeli v natečaje, jih ne bi delali. Ne moreš vedno računati na zmago. Vseeno smo pripravljeni žrtvovati svoje delo in svoj čas za to, da delamo natečaje." – Klara Bohinc
"Natečaji so hkrati priložnost, da študenti sodelujemo v velikih projektih. Če natečajev ne bi bilo, bi te izkušnje pridobili veliko težje, zdaj jih lahko pridobimo že med študijem." – Eva Senekovič
"Gotovo je nujno, da institut javnega natečaja ostane. To je funkcija, ki omogoča demokratičen izbor za tako kompleksne rešitve, kot je ukvarjanje s prostorom." – Andraž Keršič
Lani je Ministrstvo za javno upravo dalo v javno obravnavo osnutek predloga sprememb Zakona o javnem naročanju. Med predlaganimi spremembami je ukinitev obveze arhitekturnih natečajev za javne investicije, ki ki presegajo 2,5 milijonov evrov, prav tako arhitekturne natečaje ukinja tudi za vse gradnje na lokacijah, kjer izvedba natečaja zahteva veljaven urbanističen načrt. Kaj bi pomenila sprememba in zakaj je potrebno možnost natečajev ohraniti, razlagata gosta Tomaž Krištof, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije in Maruša Zorec, profesorica na Fakulteti za arhitekturo.
"Gotovo je nujno, da institut javnega natečaja ostane. To je funkcija, ki omogoča demokratičen izbor za tako kompleksne rešitve, kot je ukvarjanje s prostorom." - Andraž Keršič, član biroja a2o2 arhitekti
Predlog spremembe Zakona o javnem naročanju predvideva ukinitev obveze arhitekturnih natečajev za javne investicije. Kaj bi pomenila sprememba in zakaj je treba možnost natečajev ohraniti
Lani je Ministrstvo za javno upravo dalo v javno obravnavo osnutek predloga sprememb Zakona o javnem naročanju. Med predlaganimi spremembami je ukinitev obveze arhitekturnih natečajev za javne investicije, ki presegajo 2,5 milijona evrov, prav tako arhitekturne natečaje ukinja tudi za vse gradnje na lokacijah, kjer izvedba natečaja zahteva veljaven urbanističen načrt.
"Natečaji so res najbolj racionalen način porabe sredstev pri gradnjah. Pri natečajih dobi javni naročnik med deset in dvajset različnih projektnih rešitev, na podlagi katerih se odloči, katera najbolj sodi v prostor. Pomembno je, da do odločitve pride na podlagi videnih rešitev." – Tomaž Krištof, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, publicist ter vodja studia Kristof
V javnem interesu mora biti čim bolj kakovostna gradnja javnih stavb. S tem dvigamo kulturo bivanja. Slovenija je v zadnjih 20 letih dokazala, da mehanizem javnega natečaja deluje. Prek natečajev smo že prišli do res dobrih rešitev, ki so bile potem tudi zgrajene. Prvonagrajeni arhitekt je zgradil tudi objekt. Mislim, da smo v Evropi tukaj res dobri, in je škoda, da te prakse ne bi nadaljevali." – Maruša Zorec, profesorica na Fakulteti za arhitekturo, vodja arhitekturnega biroja Arrea in sodelavka pri pomembnih prenovah kulturne dediščine
Z dobro arhitekturo njeni stvaritelji vzgajajo tudi uporabnika. Javni denar in javni interes bi se morala kazati tudi v nameri države, da želi graditi kakovosten prostor za svoje državljane. Maruša Zorec opozarja na to, da je treba graditi "čim boljše vrtce, čim boljše šole, ker ti otroci bodo s tem okoljem zrasli in bodo takšno okolje tudi želeli naprej. Tu je zelo pomembno sporočilo. Apeliramo na vse odgovorne: dajte prosim še enkrat premisliti in obdržati ta način pridobivanja res dobrih rešitev, ker gre za korist ljudi, nikakor ne naše stroke".
Natečaji so priložnost tudi za mlade, še neuveljavljene arhitekte, da s svojimi zamislimi prodrejo na trg in tako dobijo svoje prve posle. V državah, kjer ne poznajo sistema javnega natečaja, to privede do monopola nekaj birojev, ki se na trgu sploh še lahko uveljavljajo. S predlogom ukinitve arhitekturnih projektnih natečajev za javne investicije se ne strinjajo mladi arhitekti, člani biroja a2o2 arhitekti.
"Natečaji so edini način, da mlajše in še nepoznane ekipe pridejo do večjih projektov. Brez možnosti natečaja je to zelo težko." – Špela Zakrajšek
"Pomembno se mi zdi, da izbor rešitve ne predstavlja samo kapital, ker s tem težko zagotavljamo kakovostne posege v prostor." – Žiga Ravnikar
"Če ne bi verjeli v natečaje, jih ne bi delali. Ne moreš vedno računati na zmago. Vseeno smo pripravljeni žrtvovati svoje delo in svoj čas za to, da delamo natečaje." – Klara Bohinc
"Natečaji so hkrati priložnost, da študenti sodelujemo v velikih projektih. Če natečajev ne bi bilo, bi te izkušnje pridobili veliko težje, zdaj jih lahko pridobimo že med študijem." – Eva Senekovič
"Gotovo je nujno, da institut javnega natečaja ostane. To je funkcija, ki omogoča demokratičen izbor za tako kompleksne rešitve, kot je ukvarjanje s prostorom." – Andraž Keršič
Boštjan Gorenc - Pižama je pisatelj, prevajalec, stand up komik, karantenski pripovedovalec pravljic in še kaj. Jezik, v katerega je že od malih nog zaljubljen, je tudi skupni imenovalec vsega, s čimer se ukvarja. Po izidu četrte knjige stripov o Šnofijevi druščini, serije, ki jo ustvarja skupaj z Matejem Lečekom, tudi v poletnih dneh piše in prevaja. Zato v poletni namig svetuje mnogo knjig.
Ljubljana Street Art festival je prvi festival sodobne ulične umetnosti v Sloveniji. Že tretje leto zapored je povezoval mednarodno in lokalno - ulicno, umetniško, aktivisticno in akademsko sceno. Z umetniki in obiskovalci smo so sprehodili po eni najnovejših umetniških intervencij na Gesamtkunstwerk Metelkova in se zazrli v okna Nočne izložbe Pešak, spraševali pa smo se tudi o pomenu ulične umetnosti v moderni dobi in v času zaprtja javnega življenja.
Po enoletnem premoru, lani smo doživeli le skromno spletno izvedbo, svoja vrata odpira 74. Canski filmski festival. Nazadnje ga je za nekaj let ustavila 2. svetovna vojna
Lani je ves svet praznoval stoletnico rojstva italijanskega režiserja Federica Fellinija, enega največjih in najvplivnejših filmskih ustvarjalcev vseh časov. V Slovenski kinoteki so že januarja odprli razstavo in hkrati retrospektivo njegovih filmov: Federico Fellini 100. "Današnje generacije sploh ne vedo, kdo je bil Fellini, nobenega njegovega filma še niso videli. Pred leti pa je bilo ravno obratno. Fellini je bil utelešenje filma. Če si rekel: 'Grem gledat film!' je bilo tako, kot da bi rekel: 'Grem gledat Fellinija.' On je bil personifikacija filma." - Marcel Štefančič, filmski kritik
Po dolgem obdobju prepovedi fizične bližine smo se ljudje nalezli tudi socialne zakrčenosti. Ali še znamo priti iz mehurčkov, v katere smo se zaprli, in jih razbliniti? Ko pade poletna vročina in se ljudje zatečejo v zavetje Ljubljanice ob stari Cukrarni, napoči čas za 24. festival uličnega gledališča Ana Desetnica. Zakaj ulice potrebujejo takšne festivale?
Danes je zadnji dan Festivala Lent v Mariboru. Z mozaikom spominov iz vročega torkovega popoldneva, vas Tamara Zupanič Čučnik in Irena Kodrič Cizerl odpeljeta na Glavni trg: na festival uličnega gledališča Ana Desetnica, Art Kamp v Mestnem parku in na Folkart, mednarodni folklorni festival.
Soorganizatorka filmskega festivala Kamerat, prvega festivala delavskega filma, ki v fokus postavlja Veliko Britanijo in Kena Loacha, je za poletni namig izbrala prav film tega protagonista socialnega realizma in družbene kritike.
Festival gorniškega filma letos praznuje 15. obletnico. Ob jubileju se je dogajanje vrnilo v Domžale, kjer se bo v tem tednu zvrstilo 33 filmov, štiri predavanja in trije tematski pogovori.
Pred drevišnjo slovensko premiero kratkega filma Sestre, pogovor s Katarino Rešek-Kukla, režiserko filma.
O dveh gledaliških premierah: Hlapci v Slovenskem mladinskem gledališču in Čakam v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica.
Festival Lent 2021 se je v Mariboru začel na praznični petek. Glavni del festivalskega programa bo trajal do sobote, 3. julija. Potem bo zadnja avgustovska konca tedna sledil še ''polentovski dodatek''. Na 36 prizoriščih v Mariboru se bo zvrstilo 290 prireditev, 16 kulturnih zvrsti.
Letos je minilo 140 let od smrti Josipa Jurčiča. Čeprav je umrl razmeroma mlad, pri 37 letih za tuberkulozo, je imel za seboj velik opus in doktorica Urška Perenič, literarna zgodovinarka in profesorica z Oddelka za slovenistiko ljubljanske Filozofske fakultete upa, da Jurčiča ne beremo le do svojega 15 leta, ko ga je treba, ampak ga vzamemo v roke tudi pozneje. Kaj pa v branje priporoča sama? Fotografija: Wikipedija
31. kresni ogenj je sinoči na Rožniku prižgal Borut Kraševec. Roman Agni mu je prinesel letošnjo nagrado kresnik, ki jo časopisna hiša Delo podeljuje za najboljši slovenski roman preteklega leta. Knjiga prinaša ljubezensko dramo z elementi kriminalnega romana in inovativno poetiko, spleteno iz treh pripovednih linij: živalske, dekliške in odrasle. Sinoči se je z Borutom Kraševcem na ljubljanskem Rožniku pogovarjal Vlado Motnikar.
Katero glasbo ste si zapomnili zaradi filma, ali film zaradi glasbe? Na vprašanje tokrat odgovarja Veronika Šoster, literarna kritičarka, komparativistka in pesnica, za svojo dušo tudi filmska kritičarka.
Ni naključje, da so si v Narodnem muzeju Slovenije za rdečo, ali bolje zlato nit razstave, s katero obeležujejo 200 let od prvega muzeja na Slovenskem, Deželnega muzeja za Kranjsko, izbrali prav zlato. Ta kovina namreč ne povezuje samo vse zbirke Narodnega muzeja, pač pa tudi druge muzejske ustanove. Na razstavi je namreč razstavljenih 172 zlatih ali z zlatom okrašenih predmetov iz skupno 32 slovenskih muzejev. V štirih sklopih, poimenovanih Moč in oblast, Cerkev in sveto, Čast in slava ter Bogastvo in razkošje si tako lahko ogledate zlata našitka, ki veljata za najstarejša zlata našitka na Slovenskem, različne zlatnike, tudi zlatnik Aleksandra Velikega, kip Emonca, pa tudi oltar svetega Ingenuina. Koordinatorki razstave sta kustosinji v Narodnem muzeju Slovenije, doktorici Mateja Kos in Alenka Miškec. Na ogled bo do začetka maja prihodnje leto.
Čas počitnic je tudi čas za kak dober strip. Za najpopularnejšega velja strip o debelem, lenem in nergavem oranžnem mačku – največ dnevnih časopisov izdaja prav Garfielda –, strip o Charlieju Brownu, Snoopyju in njunih prijateljih, ki so ga poimenovali The Peanuts, pa je označen kot najdaljša zgodba, ki jo je kadar koli povedal en sam človek. Igor Zwolf je urednik in prevajalec stripa The Peanuts, ki kot izbor najboljših iz polstoletne zgodovine pri nas zdaj izhaja v knjižicah z naslovom Mulčki.
Najbrž je ni bolj logične ugotovitve, kot je, da je prehranjevanje staro toliko kot človeštvo, da je naša zgodovina tudi zgodovina hrane in da se je tako kot svet spreminjala tudi ta. Prav to temo prikazuje razstava Gorenjskega muzeja, Kaša, žganci, zelje – Dediščina prehrane na Gorenjskem za sodobno rabo, ki temelji na samooskrbi nekoč in danes. Pred 20. stoletjem naši kmečki predniki skoraj niso imeli izbire: jedli so, kar so pridelali. Tudi plemiči in meščani so kuhali vsakdanje jedi iz lokalnih živil, vendar so zaradi premožnosti in kulinaričnega znanja jedli bolj raznoliko.
Ptuj ima nov trg, poimenovali so ga Tržnica na Ptuju. Novi trg na Ptuju je projekt, ki nikdar ni bil zamišljen kot trg, na tem mestu je stala vojašnica, nato pa je bilo območje preurejeno v parkirišča, cesto in tržnico. Avtorji projekta so prejeli letošnjo glavno Plečnikovo nagrado. Delijo si jo arhitekti biroja Arhitektura Krušec in krajinski arhitekti biroja AKKA.
Gostoljubna Metka, ki dovoli, da se jo kliče Meki, umetniška raziskava o lastnih sobah ter turistični vodnik po sledeh žensk na Slovenskem - to je zelo na kratko festival WoW, ki je zaključek dvoletnega evropskega projekta Women on Women (ženske o ženskah), ki ga v sodelovanju s partnerskimi organizacijami iz Hrvaške, Irske in Severne Makedonije organizira društvo Mesto žensk.
Hommage kraškemu ovčarju, naši edini preostali avtohtoni pasmi psov, je novi dokumentarni film Sinovi burje režiserja Mihe Čelarja, ki je nastal na pobudo akademskega slikarja, predsednika Kluba kraških ovčarjev Slovenije in avtorja knjige o sinovih burje Blaža Vehovarja. Film v svet pastirstva pospremi malega Krasa Pižmohtovega, ki se je 25. maja lani skotil v psarni Emila Pižmohta v Otaležu na Cerkljanskem, zdaj pa že pase ovčke Kržičevih na Sveti Ani nad Podpečjo. Film, ki skuša prikazati tudi, da je prava pot sobivanje med divjimi zvermi in človekom, z vzporedno zgodbo predstavi tudi volka Slavca, ki se je leta 2012 podal vse do Verone in tam osnoval svoj trop. Film je bil premierno prikazan v Štanjelu na Dnevu kraškega ovčarja, na 1. programu naše televizije pa bo na sporedu v torek, 15. junija, ob 20.55.
Neveljaven email naslov