Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Lani je Ministrstvo za javno upravo dalo v javno obravnavo osnutek predloga sprememb Zakona o javnem naročanju. Med predlaganimi spremembami je ukinitev obveze arhitekturnih natečajev za javne investicije, ki ki presegajo 2,5 milijonov evrov, prav tako arhitekturne natečaje ukinja tudi za vse gradnje na lokacijah, kjer izvedba natečaja zahteva veljaven urbanističen načrt. Kaj bi pomenila sprememba in zakaj je potrebno možnost natečajev ohraniti, razlagata gosta Tomaž Krištof, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije in Maruša Zorec, profesorica na Fakulteti za arhitekturo.
"Gotovo je nujno, da institut javnega natečaja ostane. To je funkcija, ki omogoča demokratičen izbor za tako kompleksne rešitve, kot je ukvarjanje s prostorom." - Andraž Keršič, član biroja a2o2 arhitekti
Predlog spremembe Zakona o javnem naročanju predvideva ukinitev obveze arhitekturnih natečajev za javne investicije. Kaj bi pomenila sprememba in zakaj je treba možnost natečajev ohraniti
Lani je Ministrstvo za javno upravo dalo v javno obravnavo osnutek predloga sprememb Zakona o javnem naročanju. Med predlaganimi spremembami je ukinitev obveze arhitekturnih natečajev za javne investicije, ki presegajo 2,5 milijona evrov, prav tako arhitekturne natečaje ukinja tudi za vse gradnje na lokacijah, kjer izvedba natečaja zahteva veljaven urbanističen načrt.
"Natečaji so res najbolj racionalen način porabe sredstev pri gradnjah. Pri natečajih dobi javni naročnik med deset in dvajset različnih projektnih rešitev, na podlagi katerih se odloči, katera najbolj sodi v prostor. Pomembno je, da do odločitve pride na podlagi videnih rešitev." – Tomaž Krištof, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, publicist ter vodja studia Kristof
V javnem interesu mora biti čim bolj kakovostna gradnja javnih stavb. S tem dvigamo kulturo bivanja. Slovenija je v zadnjih 20 letih dokazala, da mehanizem javnega natečaja deluje. Prek natečajev smo že prišli do res dobrih rešitev, ki so bile potem tudi zgrajene. Prvonagrajeni arhitekt je zgradil tudi objekt. Mislim, da smo v Evropi tukaj res dobri, in je škoda, da te prakse ne bi nadaljevali." – Maruša Zorec, profesorica na Fakulteti za arhitekturo, vodja arhitekturnega biroja Arrea in sodelavka pri pomembnih prenovah kulturne dediščine
Z dobro arhitekturo njeni stvaritelji vzgajajo tudi uporabnika. Javni denar in javni interes bi se morala kazati tudi v nameri države, da želi graditi kakovosten prostor za svoje državljane. Maruša Zorec opozarja na to, da je treba graditi "čim boljše vrtce, čim boljše šole, ker ti otroci bodo s tem okoljem zrasli in bodo takšno okolje tudi želeli naprej. Tu je zelo pomembno sporočilo. Apeliramo na vse odgovorne: dajte prosim še enkrat premisliti in obdržati ta način pridobivanja res dobrih rešitev, ker gre za korist ljudi, nikakor ne naše stroke".
Natečaji so priložnost tudi za mlade, še neuveljavljene arhitekte, da s svojimi zamislimi prodrejo na trg in tako dobijo svoje prve posle. V državah, kjer ne poznajo sistema javnega natečaja, to privede do monopola nekaj birojev, ki se na trgu sploh še lahko uveljavljajo. S predlogom ukinitve arhitekturnih projektnih natečajev za javne investicije se ne strinjajo mladi arhitekti, člani biroja a2o2 arhitekti.
"Natečaji so edini način, da mlajše in še nepoznane ekipe pridejo do večjih projektov. Brez možnosti natečaja je to zelo težko." – Špela Zakrajšek
"Pomembno se mi zdi, da izbor rešitve ne predstavlja samo kapital, ker s tem težko zagotavljamo kakovostne posege v prostor." – Žiga Ravnikar
"Če ne bi verjeli v natečaje, jih ne bi delali. Ne moreš vedno računati na zmago. Vseeno smo pripravljeni žrtvovati svoje delo in svoj čas za to, da delamo natečaje." – Klara Bohinc
"Natečaji so hkrati priložnost, da študenti sodelujemo v velikih projektih. Če natečajev ne bi bilo, bi te izkušnje pridobili veliko težje, zdaj jih lahko pridobimo že med študijem." – Eva Senekovič
"Gotovo je nujno, da institut javnega natečaja ostane. To je funkcija, ki omogoča demokratičen izbor za tako kompleksne rešitve, kot je ukvarjanje s prostorom." – Andraž Keršič
Lani je Ministrstvo za javno upravo dalo v javno obravnavo osnutek predloga sprememb Zakona o javnem naročanju. Med predlaganimi spremembami je ukinitev obveze arhitekturnih natečajev za javne investicije, ki ki presegajo 2,5 milijonov evrov, prav tako arhitekturne natečaje ukinja tudi za vse gradnje na lokacijah, kjer izvedba natečaja zahteva veljaven urbanističen načrt. Kaj bi pomenila sprememba in zakaj je potrebno možnost natečajev ohraniti, razlagata gosta Tomaž Krištof, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije in Maruša Zorec, profesorica na Fakulteti za arhitekturo.
"Gotovo je nujno, da institut javnega natečaja ostane. To je funkcija, ki omogoča demokratičen izbor za tako kompleksne rešitve, kot je ukvarjanje s prostorom." - Andraž Keršič, član biroja a2o2 arhitekti
Predlog spremembe Zakona o javnem naročanju predvideva ukinitev obveze arhitekturnih natečajev za javne investicije. Kaj bi pomenila sprememba in zakaj je treba možnost natečajev ohraniti
Lani je Ministrstvo za javno upravo dalo v javno obravnavo osnutek predloga sprememb Zakona o javnem naročanju. Med predlaganimi spremembami je ukinitev obveze arhitekturnih natečajev za javne investicije, ki presegajo 2,5 milijona evrov, prav tako arhitekturne natečaje ukinja tudi za vse gradnje na lokacijah, kjer izvedba natečaja zahteva veljaven urbanističen načrt.
"Natečaji so res najbolj racionalen način porabe sredstev pri gradnjah. Pri natečajih dobi javni naročnik med deset in dvajset različnih projektnih rešitev, na podlagi katerih se odloči, katera najbolj sodi v prostor. Pomembno je, da do odločitve pride na podlagi videnih rešitev." – Tomaž Krištof, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, publicist ter vodja studia Kristof
V javnem interesu mora biti čim bolj kakovostna gradnja javnih stavb. S tem dvigamo kulturo bivanja. Slovenija je v zadnjih 20 letih dokazala, da mehanizem javnega natečaja deluje. Prek natečajev smo že prišli do res dobrih rešitev, ki so bile potem tudi zgrajene. Prvonagrajeni arhitekt je zgradil tudi objekt. Mislim, da smo v Evropi tukaj res dobri, in je škoda, da te prakse ne bi nadaljevali." – Maruša Zorec, profesorica na Fakulteti za arhitekturo, vodja arhitekturnega biroja Arrea in sodelavka pri pomembnih prenovah kulturne dediščine
Z dobro arhitekturo njeni stvaritelji vzgajajo tudi uporabnika. Javni denar in javni interes bi se morala kazati tudi v nameri države, da želi graditi kakovosten prostor za svoje državljane. Maruša Zorec opozarja na to, da je treba graditi "čim boljše vrtce, čim boljše šole, ker ti otroci bodo s tem okoljem zrasli in bodo takšno okolje tudi želeli naprej. Tu je zelo pomembno sporočilo. Apeliramo na vse odgovorne: dajte prosim še enkrat premisliti in obdržati ta način pridobivanja res dobrih rešitev, ker gre za korist ljudi, nikakor ne naše stroke".
Natečaji so priložnost tudi za mlade, še neuveljavljene arhitekte, da s svojimi zamislimi prodrejo na trg in tako dobijo svoje prve posle. V državah, kjer ne poznajo sistema javnega natečaja, to privede do monopola nekaj birojev, ki se na trgu sploh še lahko uveljavljajo. S predlogom ukinitve arhitekturnih projektnih natečajev za javne investicije se ne strinjajo mladi arhitekti, člani biroja a2o2 arhitekti.
"Natečaji so edini način, da mlajše in še nepoznane ekipe pridejo do večjih projektov. Brez možnosti natečaja je to zelo težko." – Špela Zakrajšek
"Pomembno se mi zdi, da izbor rešitve ne predstavlja samo kapital, ker s tem težko zagotavljamo kakovostne posege v prostor." – Žiga Ravnikar
"Če ne bi verjeli v natečaje, jih ne bi delali. Ne moreš vedno računati na zmago. Vseeno smo pripravljeni žrtvovati svoje delo in svoj čas za to, da delamo natečaje." – Klara Bohinc
"Natečaji so hkrati priložnost, da študenti sodelujemo v velikih projektih. Če natečajev ne bi bilo, bi te izkušnje pridobili veliko težje, zdaj jih lahko pridobimo že med študijem." – Eva Senekovič
"Gotovo je nujno, da institut javnega natečaja ostane. To je funkcija, ki omogoča demokratičen izbor za tako kompleksne rešitve, kot je ukvarjanje s prostorom." – Andraž Keršič
Pri novomeški založbi Goga je izšla zbirka kratkih zgodb Pohlep Mihe Mazzinija, detektivski roman Medsočje Mirta Komela in poezija Esada Babačića z naslovom Odrezani od neba. V Ljubljani pa se jutri začne tudi 6. mednarodni festival plesnih perspektiv Ukrep.
''Slišati sliko, videti zvok – Zgodovina radijske igre v Sloveniji'' je knjiga avtorja Aleša Jana, ki obravnava zgodovino radijske igre v slovenskem kulturnem prostoru od njenih začetkov do danes. Dokumentarec ''Glasba je časovna umetnost 3, LP film Laibach'' režiserja Igorja Zupeta je tretji v seriji filmov o ključnih ploščah, ki so pisale slovensko glasbeno zgodovino. Z današnjo premiero filma ''LP film Laibach'' Kinodvor na Kinodvorišču v Ljubljani začenja letošnjo sezono poletnih projektov kina na prostem.
V tokratnih Kulturnicah predstavimo letošnji Kino Otok in premiero predstave Predstava za turiste
V oddaji predstavljamo dve knjigi in dve avtorici. Obe sta pri založbi Beletrina v teh dneh izdali roman: Katja Perat po dveh uspešnih pesniških zbirkah roman Mazohistka, Jela Krečič pa svoj drugi roman Knjiga drugih.
Z brisačo okoli vratu in mladostjo v srcu smo se v Kulturnicah posvetili predvsem knjigam in branju. Že 14. sezono se v nekaterih krajih odpirajo Knjižnice pod krošnjami. Prelistali pa smo tudi dve mladinski knjižni novosti: Neskončen stolp želv Johna Greena in roman Vse, vse Nicole Yoon.
Ne le da je 18. maj dan, ko smo zaznamovali mednarodni dan muzejev, in da se je maja pred 377-imi leti rodil znanilec razsvetljenske miselnosti na Slovenskem, Janez Vajkard Valvasor, maj je tudi mesec, ko Slovensko muzejsko društvo podeli nagrade za posebne dosežke v muzejstvu, poimenovane prav po slovenskem polihistorju. Letošnjo nagrado za življenjsko delo je dobil magister Andrej Dular, ki pravi, da se ob omembi Valvasorja med drugim spomni tudi njegovih vedut kranjskih mest, med njimi je upodobljena tudi Metlika. Iz tega mesta sam izvira in tam stoji Belokranjski muzej, v katerem je bila njegova prva služba. Kot so zapisali v utemeljitvi nagrade, je Andrej Dular izvrsten poznavalec belokranjskega vinogradništva in vinarstva, zidanic, preučeval pa je tudi žbularijo.
Mednarodni dan muzejev na temo ''Hiperpovezani muzeji: novi pristopi, novi obiskovalci.'' in odprtje tradicionalne razstave državnih muzejev na muzejski ploščadi Metelkova Premiera muzikala Titanik pod taktirko Dana Kalouska in v režiji Stanislava Moše - Opera in Balet Slovenskega narodnega gledališča Maribor Festival mladinske ustvarjalnosti Vizije v Novi Gorici – sklepni dogodek letšnjega 5. Tedna ljubiteljske kulture
Oblikovanje prihodnosti. Keramika in njene dimenzije – potujoča razstava (del evropskega projekta Keramika in njene dimenzije, ki poteka v okviru evropskega programa Ustvarjalna Evropa) in osrednja razstava IV. Mednarodnega trienala Unicum 2018 v Narodnem muzeju Slovenije Globoko nad nami – pregledna razstava del slikarke Maruše Šuštar v Bežigrajski galeriji 2 Macbeth skladatelja Giuseppa Verdija v režij Jerneja Lorencija – zadnja premiera v letošnji sezoni v ljubljanski Operi
V Cannesu poteka že 71. filmski festival. Podrobno ga spremlja Nina Zagoričnik.
12. mednarodni festival ''Svetlobna gverila'', ki ga sooblikujejo številne svetlobne instalacije, objekti in projekcije na različnih prizoriščih v Ljubljani, se bo začel nocoj z odprtjem razstav v Galeriji Vžigalica in zvočno-vizualnim performansom intermedijskega umetnika Marka Batiste s saksofonistom Andrejem Vernikom in tolkalistom Kristijanom-Rokom Buzetijem. Tema letošnjega festivala Svetlobna gverila, ki bo potekal do 16. junija, so barve. Na odru Stare dvorane Slovenskega narodnega gledališča Maribor bo nocoj zadnja dramska premiera v tej sezoni. Ansambel mariborske Drame, obogaten z mladimi igralci, bo uprizoril dramo ''Kazimir in Karolina'' v režiji Eduarda Milerja. S slavnostnim odprtjem v Prešernovem gledališču Kranj se je sinoči začel peti Teden ljubiteljske kulture, ki ga organizatorji posvečajo folklorni dejavnosti. Do 20. majase bo po vsem slovenskem kulturnem prostoru zvrstilo več kot tisoč različnih kulturnih dogodkov. Največja in ena najstarejših slovenskih folklornih skupin Akademska folklorna skupina Franceta Marolta letos praznuje jubilejno 70letnico delovanja. Premikanje meja v folklorno-plesni dejavnosti je bilo od nekdaj njeno vodilo. ''Nikrmana'' pa je naslov letošnje, jubilejne letne plesne predstave Akademske folklorne skupine Franceta Marolta z gosti - jutri, 12. maja, ob 19.30 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.
V Galeriji Murska Sobota so sinoči odprli razstavo del prekmurskega umetnika Sandija Červeka z naslovom »Aleksander Červek trio. Intermezzo.« Pri izbiri naslova je bil odločilen obisk koncerta skupine King Crimson, na katerem je Červeka očarala izvedba starih skladb, ki so v drugačni zasedbi glasbenikov zvenele še boljše kot leta 1968. Červek pravi, da je tako kot Robert Fripp tudi sam začel eksperimentirati in se nekako vračati k svojim »črnim slikam«. Umetnostna galerija Maribor z razstavo del akademske slikarke Natalije Šeruga Golob gostuje v kleti Minoritske cerkve v Mariboru. Umetnica, ki že dlje časa raziskuje svet, kjer se srečujeta minljivost in bivanje, je namreč želela svoje slike postaviti v svojstveno razstavišče arheoloških najdb pod Minoritsko cerkvijo.
Z vprašanji o identiteti, o krizi vsesplošne identitete, ne le o spolni, govori delo Orlando Virginije Woolf, ki je zaživelo kot muzikal na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega. O zmajih iz naše dežele, pa tudi o tem, kako so na ta čarobna bitja gledale stare kulture, pa je prikazano na razstavi Zmaj vseh zmajev na ljubljanskem gradu. V Medani je zdaj postavljena stalna razstava o življenju in delu Ludvika Zorzuta in sicer v hiši, v kateri se je rodil.
Na odru pod zvezdami Lutkovnega gledališča v Ljubljani: premiera predstave ''Vihar v glavi' v režiji Primoža Ekarta in v izvedbi skupine mladostnikov med 14. in 19. letom. Izhodišče za uprizoritev je bilo dramsko besedilo Brainstorm avtorjev Neda Glasierja in Emily Lim z gledališko raziskavo delovanja razvijajočih se možganov mladostnikov. V besedilu predstave ''Vihar v glavi'' se originalna predloga prepleta tako z odkritji na področju nevroznanosti kot z osebnimi izkušnjami in zgodbami sodelujočih mladostnikov.
Pomladno literarno dogajanje je v polnem zagonu: 50. blejsko srečanje Pena, Nodierevi literarni dnevi, festival bralne kulture Prepišno uredništvo... začeli pa so se tudi 23. Slovenski dnevi knjige.
Letos mineva pol stoletja od prvega Mednarodnega srečanja pisateljev na Bledu. Z branjem in knjigami pa je povezano še eno dogajanje tega tedna, ki ga pripravlja LUD literatura.
Obiskali smo razstavo Ogenj na odru, ki so jo danes opoldne odprli v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani in predstavlja litografski opus izjemnega filmskega ustvarjalca Davida Lyncha. Mladinska knjiga pa je v zbirkah Roman in Kapučino predstavila štiri nova prevedena dela.
V Kinodvoru in Slovenski kinoteki v Ljubljani poteka 2. mednarodna konferenca o filmski vzgoji, ki strokovnim delavcem v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah ter zainteresirani stroki v Sloveniji in tujini skušali prikazati, kako film najbolje približati otrokom. O ciljih in o tem, kaj filmska vzgoja sploh je, je spregovorila vodja programa za filmsko vzgojo in mlada občinstva pri Javnem zavodu Kinodvoru Petra Slatinšek. Obiskali pa smo tudi Galerijo Ravnikar, kjer bodo zvečer odprli razstavo fotografa in neodvisnega umetnika Tadeja Vaukmana. Pred njegovim objektivom se tudi tisti najbolj sramežljivi tako sprostijo, da se pustijo fotografirati v skrajno intimnih trenutkih, denimo takrat, ko so popolnoma razgaljeni, ko se tuširajo, ko bruhajo, si strižejo nohte in celo takrat, ko si brijejo sramne dlake.
KONS:O:VEL - premiera biografske in filozofske drame po literarni predlogi Janeza Vrečka v režiji Matjaža Bergerja, posvečene Srečku Kosovelu - v Anton Podbevšek teatru v Novem mestu. Videofestival Narave v Bežigrajski galeriji 2 v Ljubljani - 15 od 10. do 13. aprila.
Neveljaven email naslov