Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Letos zaznamujemo mednarodno leto jam, jutri 14. septembra, ponekod najdemo tudi današnji datum, pa bo minilo 700 let od smrti najvecjega italijanskega pesnika Danteja Alighierija. Ta naj bi navdih za Pekel v Božanski komediji, najpomembnejšo srednjeveško pesnitev, našel v Zadlaški oz. Dantejevi jami v bližini Tolminskih korit. Vec kot dovolj razlogov, da smo se v podzemlje odpravili tudi sami.
Letos bo minilo 700 let od smrti največjega italijanskega pesnika Danteja Alighierija. Navdih za Pekel v Božanski komediji naj bi našel v Zadlaški oz. Dantejevi jami v bližini Tolminskih korit
Letos zaznamujemo mednarodno leto jam, jutri 14. septembra, ponekod najdemo tudi današnji datum, pa bo minilo 700 let od smrti največjega italijanskega pesnika Danteja Alighierija. Ta naj bi navdih za Pekel v Božanski komediji, najpomembnejšo srednjeveško pesnitev, našel v Zadlaški oz. Dantejevi jami v bližini Tolminskih korit. Več kot dovolj razlogov, da smo se v podzemlje odpravili tudi sami.
"Kot gost oglejskega patriarha Pagana della Torreja je v gradu na Kozlovem robu nad Tolminom leta 1319 zrl lepoto kraja in strahoto teh sotesk pesnik Dante Alighieri", lahko preberemo pred vhodom v Dantejevo jamo.
"Lahko rečemo, da nekih trdnih dokazov ni ne v eno ne v drugo smer, vsekakor pa lahko povemo, da se ta legenda v pisnih virih pojavlja že od 16. stoletja. Pri nas je to precej raziskovala Neva Makuc, je pa tudi na italijanski strani tema še vedno zelo zanimiva za raziskave." - direktorica Tolminskega muzeja Damjana Fortunat Černilogar
Zadlaško oz. Dantejevo jamo lahko obiščemo zgolj z vodnikom, po 20 metrov rova je namreč zaklenjena, saj je zaščitena kot naravna vrednota državnega pomena. Nas je po njej popeljal jamar Andrej Fratnik:
"Cela jama je dolga okrog 1.300 metrov, mi bomo naredili tistih lažjih 300 metrov. To je zahtevna turistična jama, v kateri se je treba prijeti skale, malo poplezati, se pretakniti skozi ožje dele. V njej prezimujejo netopirji – najpogostejši je mali podkovnjak, tu je še endemna vrsta hrošča tolminski brezokec (Anopthalmus tolminesis), poleg tega pa še rakci v vodi, postranice, jamske kobilice."
Foto: Mariša Bizjak
Letos zaznamujemo mednarodno leto jam, jutri 14. septembra, ponekod najdemo tudi današnji datum, pa bo minilo 700 let od smrti najvecjega italijanskega pesnika Danteja Alighierija. Ta naj bi navdih za Pekel v Božanski komediji, najpomembnejšo srednjeveško pesnitev, našel v Zadlaški oz. Dantejevi jami v bližini Tolminskih korit. Vec kot dovolj razlogov, da smo se v podzemlje odpravili tudi sami.
Letos bo minilo 700 let od smrti največjega italijanskega pesnika Danteja Alighierija. Navdih za Pekel v Božanski komediji naj bi našel v Zadlaški oz. Dantejevi jami v bližini Tolminskih korit
Letos zaznamujemo mednarodno leto jam, jutri 14. septembra, ponekod najdemo tudi današnji datum, pa bo minilo 700 let od smrti največjega italijanskega pesnika Danteja Alighierija. Ta naj bi navdih za Pekel v Božanski komediji, najpomembnejšo srednjeveško pesnitev, našel v Zadlaški oz. Dantejevi jami v bližini Tolminskih korit. Več kot dovolj razlogov, da smo se v podzemlje odpravili tudi sami.
"Kot gost oglejskega patriarha Pagana della Torreja je v gradu na Kozlovem robu nad Tolminom leta 1319 zrl lepoto kraja in strahoto teh sotesk pesnik Dante Alighieri", lahko preberemo pred vhodom v Dantejevo jamo.
"Lahko rečemo, da nekih trdnih dokazov ni ne v eno ne v drugo smer, vsekakor pa lahko povemo, da se ta legenda v pisnih virih pojavlja že od 16. stoletja. Pri nas je to precej raziskovala Neva Makuc, je pa tudi na italijanski strani tema še vedno zelo zanimiva za raziskave." - direktorica Tolminskega muzeja Damjana Fortunat Černilogar
Zadlaško oz. Dantejevo jamo lahko obiščemo zgolj z vodnikom, po 20 metrov rova je namreč zaklenjena, saj je zaščitena kot naravna vrednota državnega pomena. Nas je po njej popeljal jamar Andrej Fratnik:
"Cela jama je dolga okrog 1.300 metrov, mi bomo naredili tistih lažjih 300 metrov. To je zahtevna turistična jama, v kateri se je treba prijeti skale, malo poplezati, se pretakniti skozi ožje dele. V njej prezimujejo netopirji – najpogostejši je mali podkovnjak, tu je še endemna vrsta hrošča tolminski brezokec (Anopthalmus tolminesis), poleg tega pa še rakci v vodi, postranice, jamske kobilice."
Foto: Mariša Bizjak
Vizualna umetnica Katarina Šeme je lani navdušila s svojim prvencem Sumatra – Leto na tropskem otoku, avtobiografskim potopisom v obliki risoromana. Poleg tega pa je jamarka. Bila je ena od zaslužnih članov ekipe pri reševanju ponesrečene jamarke, ki se je zgodila aprila letos pri raziskovanju nove jame pri Cerknici. Ta dogodek je povod za njen drugi risoroman, ki bo izšel prihodnje leto. Kaj pa priporoča v branje?
Huda poplavna ujma naj bi po podatkih Karitasa prizadela več kot 4000 gospodinjstev, popolnoma uničenih naj bi bilo vsaj 121 hiš, hudo poškodovanih pa vsaj 2733 hiš. Analiziramo, ali je slovenska arhitekturna stroka res dovolj v stiku s celovitimi potrebami prostora. Pogovarjamo se z arhitektko in s profesorico na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo Marušo Zorec, ki sodeluje pri vseh večjih prenovah stavb. Vremenske uničujoče posledice so jo močno prizadele, pravi in dodaja, da se tudi arhitekturna stroka sprašuje, kaj bi v preteklosti lahko naredili bolje, da bi bile posledice poplav manj uničujoče, in kako stavbe zaščiti v prihodnje.
Je žonglerstvo način sproščanja, umetnost ali vir zaslužka? Vse našteto, meni mariborski ulični umetnik Aljaž Strmšek. Najbolj prepoznavno je žongliranje z žogicami. Sogovornik, ki krajša čas na enem bolj pretočnih mariborskih križišč, pa je trenutno bolj doma v žongliranju s keglji.
Dve slovenski in tri svetovne premiere, raznovrstni umetniški izrazi, ki jih druži kolektivnost. To je 26. mednarodni festival Mladi levi, ki se v prestolnici začne v petek, 18. avgusta. Organizator, zavod Bunker, ki od leta 2004 upravlja in domuje v stari mestni elektrarni se, sicer ne edini, sooča s finančnimi težavami, mednarodna uprizoritvena scena se je v zadnjih letih močno profesionalizirala, ampak dolgoletno pletenje niti Bunkerju še vseeno uspe prepričati močne umetnike in umetnice, da konec avgusta nastopijo v Ljubljani.
Zagotovo se nam je vsem že zgodilo, da si ogledamo nek film, ki je na praktično vseh festivalih prejel ključne žirijske nagrade, a nas nekako ne prepriča. Je kaj narobe z našim okusom ali okusom žirije? Kdo zares je avtoriteta na področju presojanja kvalitete filma? Festivalske žirije ali filmski kritiki? Ali kar odjemalci – torej občinstvo?
Marsel Gomboc je kulturnik, glasbenik ter predsednik Kulturno-umetniškega društva Jake Rabiča Dovje - Mojstrana, zadnjih 15 let pa tudi režiser in igralec. V prejšnji gledališki sezoni je pripravil predstavo o smučarskem skakalcu Janezu Poldi, ki je nastala po pričevanju Malči Polda. Kaj pa Marsel Gomboc priporoča v branje?
Kitarist Mihael Novak, magistrski študent likovne pedagogike in ulični glasbenik, spretno krmari med glasbeno in likovno umetnostjo. Pravi, da mu je igranje na ulici spremenilo pogled na življenje in prineslo ljubezen življenja. Z njim se je pogovarjala Sara Zmrzlak.
Platform za pretočne vsebine je praktično vsak dan več in sčasoma so razvile ne le nov način gledanja filmov, marveč tudi nov tako produkcijski, kot tudi žanrski veter v filmski industriji. Kakšna je njena prihodnost? V kinematografih ali na kavčih? Zakaj večino vidnejših filmskih nagrad še vedno prejemajo filmi, ki so producirani po "klasični recepturi", po drugi strani pa se zdi, da v ogledih prednjačijo filmi na pretočnih platformah? V današnji kulturni zgodbi se Matic Ferlan sprašuje – je potrebno filme v kinih gledati drugače, kot tiste z daljincem v rokah?
Helena Skljarov je mlada hrvaška muzikologinja in skladateljica sodobne glasbe, ki se je s svojo kompozicijo Ljubljana predstavila na 71. ljubljanskem festivalu. Kompozicija združuje glasbo in vizualno umetnost ter temelji na dokumentarnem sprehodu skozi našo prestolnico, ki mu med koncertom sledimo na video posnetku. Helena Skljarov je diplomirala na Glasbeni akademiji v Zagrebu, kjer je letos postala asistentka.
Obnova nekdanje Auerspergove železarne na Dvoru se končuje. Projekt so poimenovali Interpretacijsko-informacijski center območja Natura 2000. V dveh obnovljenih objektih bo predstavljena naravna in kulturna dediščina doline reke Krke in turistično-informacijski center s predavalnico.
Vaje in nastope na lokalnih odrih z bandom je zamenjal s petjem na ulici. Najpogosteje na Čevljarski, zvečer se preseli na semedelsko promenado. Andrea Dilič - Mulo je ulični umetnik, tudi v Kopru.
Predstava Ostržek, ki so jo pripravili v Lutkovnem gledališču Maribor, se mudi na 16-dnevni 1500 kilometrov dolgi turneji po Kanadi. Ustavili se bodo v petih različnih kanadskih mestih, na treh festivalih, v treh jezikih pa odigrali šest predstav. V Kulturnicah več o enem najobsežnejših gostovanj slovenskega gledališča v Severni Ameriki.
Pred nekaj dnevi je bil posnet prvi prizor filma z naslovom Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo. Gre za celovečerni igrani prvenec mlade režiserke Ester Ivakič, filmska zgodba pa se dogaja v vasici na prekmurskem podeželju v sedemdesetih letih.
Plavajoči grad je festival mnogih in združenih umetnosti, ki se bodo ta konec tedna že 11. odvijale na Gradu Snežnik. Letošnji program tematsko temelji na običaju polhanja v Loški dolini, zato je geslo festivala Polhn grad – poimenovanje pa organizatorji interpretirajo tudi kot željo, da bi snežniški grad vsebine in obiskovalci polnili vse leto.
Predstavljamo francoskega cirkuškega umetnika Vincenta de Lavenérja, ki ni čisto navaden žongler. Njegove žogice ob metanju v zrak cingljajo, z njimi pa sestavlja različne melodije, tudi tiste zapletene najbolj znanih skladateljev. Žongliranje uči celo v turški cirkuški šoli. Veliko je na poti, a še ni obiskal vseh evropskih držav.
Tone Kralj je bil slikar, grafik in kipar, ki je vedno opazoval dogajanje okoli sebe in se v svojih delih nanj vedno kritično odzival. Kot cerkveni slikar je poslikal približno 50 cerkva ob slovensko-italijanski meji in v poslikavah uporabil protifašistične in slovenske nacionalne motive.
Njene fotozgodbe lahko zasledite v številnih francoskih in svetovnih medijih, od Le Monda, Der Spiegla do New York Timesa, v njih pa prepleta humanistično in dokumentarno fotografijo, pa tudi preiskovalno fotoreporterstvo. Catalina Martin Chico je za svoje delo prejela številne nagrade, med njimi World Press Photo za fotografijo pripadnikov teroristične organizacije FARC.
Gašper Krajnc je stripar in ilustrator. Je tudi samouk in Korošec, ki živi v Ljubljani. Lani je pri založbi VigeVageKnjige izšel drugi del njegove ptičje trilogije z naslovom Vaške ptice. Z zlatirepcem nagrajeni stripar vam v branje priporoča kaj drugega kot strip, seveda.
Morda za koga novica, da bo letošnji Motovunski festival zadnjič gostoval na Motovunskem griču, ni prav dobra, a kot je na novinarski konferenci povedal direktor festivala Igor Mirković, se želijo z novo lokacijo vrniti k naravi in okolju, ki ni povezano z množicami turistov. 25. Motovunski filmski festival ali po novem Cinehill bo letos torej še zadnjič na Motovunskem griču, in sicer med 22. in 24. julijem, nato pa se bo 26. julija za štiri dni preselil na novo lokacijo ali v novi dom – v planinsko središče Petehovac nad Delnicami v Gorskem kotarju.
Predstavljamo pevko in igralko Ksenjo Parhacko, ki je s svojo predstavo Najbolj nevarna žival na svetu navdušila ulično občinstvo v sklopu Festivala Ana Desetnica. Zase pravi, da je prava nomadka, iz Rusije se je namreč že v mladih letih preselila v Evropo, na festivalu v Ljubljani je zastopala Irsko, ta hip pa z možem živita v Barceloni.
Neveljaven email naslov
