Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Panorama je prvi roman Dušana Šarotarja, ki so ga prevedli v francoščino. Predstavil ga je na posebnem srečanju Evropa bere v pariškem Centru Evropa. V Panorami je stopil do beguncev, migrantov, brezposelnih, brezdomcev in tujcev, ter jim dal svoj glas. Kakšna je prihodnost novega bivanja v Evropi? 15. decembra izide njegov nov roman Zvezdna karta, ki je kot nekakšna predzgodba romana Biljarda v Dobrayu.
Dušan Šarotar o prihodnosti bivanja v Evropi
Panorama je prvi roman Dušana Šarotarja, ki so ga prevedli v francoščino. Predstavil ga je na posebnem srečanju Evropa bere v pariškem Centru Evropa. Kakšna je prihodnost novega bivanja v Evropi? "Po koncu večera smo se strinjali, da Evropa še je, čeprav sem bil sam pesimističen. Na koncu smo prišli do zaključka, da so dvomi, skepsa in razočaranje zelo potrebni predvsem tukaj v Franciji, kjer je evropska ideja zelo močna."
"Francija ima zelo močno noto javnih debat in zavzemanja za državljanske pravice. Kot pesnik moraš vedno izraziti upor vesti. Ta se ta hip kaže pri evropski ideji v vzhodni Evropi."
V romanu Panorama se prelivajo kraji, dogodki in zanimive osebe, ki jih pisatelj srečuje na poti. V romanu, ki je sicer izšel pri založbi Beletrina že leta 2014, je vsak literarni lik resničen. Zgodbe izrisujejo panoramski pogled na iskanje tistega, kar bi lahko poimenovali dom.
"Včasih me je strah lastnega jezika, lastnih zgodb. Vedno sem mislil, da se spominjam, a ko knjiga izide, vidiš, da je v jeziku neka napoved. Roman je izšel leto dni pred velikim begunskim valom, ki je preplavil Evropo. Tudi danes, ko knjigo spet prebiramo, lahko prepoznamo neko ozadje. Jaz pravim, da sta dve Evropi. Je ena vsakdanja, televizijska, časopisna, politična, institucionalna. Poleg tega je ena skrita Evropa, v kateri se skriva bistvo. To so brezdomci, tujci, begunci, migranti, brezposelni, ki preplavljajo to Evropo in jo pravzaprav povezujejo. So srž, so skrivnost te Evrope."
V Panorami je stopil do beguncev, migrantov, brezposelnih, brezdomcev in tujcev ter jim dal svoj glas. "Sam sem se popolnoma umaknil iz jezika in pustil resničnim ljudem, da povedo svoje resnične zgodbe." Roman spremljajo tudi avtorske fotografije. Avtor, ki je poznan tudi po brisanju meja med fiktivno pripovedjo in zvrstjo literarne reportaže, v prekmurski umetnostni galeriji kot stalno fotografsko zbirko Duše razstavlja bogat vizualni svet. Petnajstega decembra bo izšel njegov nov roman Zvezdna karta, ki je kot nekakšna predzgodba romana Biljarda v Dobrayu.
Panorama je prvi roman Dušana Šarotarja, ki so ga prevedli v francoščino. Predstavil ga je na posebnem srečanju Evropa bere v pariškem Centru Evropa. V Panorami je stopil do beguncev, migrantov, brezposelnih, brezdomcev in tujcev, ter jim dal svoj glas. Kakšna je prihodnost novega bivanja v Evropi? 15. decembra izide njegov nov roman Zvezdna karta, ki je kot nekakšna predzgodba romana Biljarda v Dobrayu.
Dušan Šarotar o prihodnosti bivanja v Evropi
Panorama je prvi roman Dušana Šarotarja, ki so ga prevedli v francoščino. Predstavil ga je na posebnem srečanju Evropa bere v pariškem Centru Evropa. Kakšna je prihodnost novega bivanja v Evropi? "Po koncu večera smo se strinjali, da Evropa še je, čeprav sem bil sam pesimističen. Na koncu smo prišli do zaključka, da so dvomi, skepsa in razočaranje zelo potrebni predvsem tukaj v Franciji, kjer je evropska ideja zelo močna."
"Francija ima zelo močno noto javnih debat in zavzemanja za državljanske pravice. Kot pesnik moraš vedno izraziti upor vesti. Ta se ta hip kaže pri evropski ideji v vzhodni Evropi."
V romanu Panorama se prelivajo kraji, dogodki in zanimive osebe, ki jih pisatelj srečuje na poti. V romanu, ki je sicer izšel pri založbi Beletrina že leta 2014, je vsak literarni lik resničen. Zgodbe izrisujejo panoramski pogled na iskanje tistega, kar bi lahko poimenovali dom.
"Včasih me je strah lastnega jezika, lastnih zgodb. Vedno sem mislil, da se spominjam, a ko knjiga izide, vidiš, da je v jeziku neka napoved. Roman je izšel leto dni pred velikim begunskim valom, ki je preplavil Evropo. Tudi danes, ko knjigo spet prebiramo, lahko prepoznamo neko ozadje. Jaz pravim, da sta dve Evropi. Je ena vsakdanja, televizijska, časopisna, politična, institucionalna. Poleg tega je ena skrita Evropa, v kateri se skriva bistvo. To so brezdomci, tujci, begunci, migranti, brezposelni, ki preplavljajo to Evropo in jo pravzaprav povezujejo. So srž, so skrivnost te Evrope."
V Panorami je stopil do beguncev, migrantov, brezposelnih, brezdomcev in tujcev ter jim dal svoj glas. "Sam sem se popolnoma umaknil iz jezika in pustil resničnim ljudem, da povedo svoje resnične zgodbe." Roman spremljajo tudi avtorske fotografije. Avtor, ki je poznan tudi po brisanju meja med fiktivno pripovedjo in zvrstjo literarne reportaže, v prekmurski umetnostni galeriji kot stalno fotografsko zbirko Duše razstavlja bogat vizualni svet. Petnajstega decembra bo izšel njegov nov roman Zvezdna karta, ki je kot nekakšna predzgodba romana Biljarda v Dobrayu.
''Vladimir Lamut - 100 let'' je naslov likovne razstave, ki je do 3. septembra 2016 na ogled v Jakčevem domu v Novem mestu. Pregledna spominska razstava Dolenjskega muzeja je poklon umetniku, ki je s svojo likovno ustvarjalnostjo še posebej zaznamoval široko porečje Krke in reko samo, s katero je bil vseskozi nerazdružno in usodno povezan. Tri novosti zbirke Moderni klasiki Mladinske knjige: ''Laurus'' – knjiga o življenju zdravilca Arsenija prihaja izpod peresa Jevgenija Vodolazkina in sodi med najodmevnejše ruske romane zadnjih let, ''Mario Vargas Llosa – Prikriti junak'' je naslov zadnjega dela perujskega nobelovca, ''Dnevi zavrženosti'' je prvi prevod dela italijanske pisateljice z vzdevkom Elena Ferrante, ki svojo identiteto uspešno skriva že več kot dvajset let.
Tokrat v Kulturnicah o novih knjiigah domačih avtorjev. To so: ''Telo iz črk'' Milana Dekleve, ''Besede nad oblaki'' Evalda Flisarja, ''Mali nočni kvartet'' Vinka Möderndorferja, ''Garaže'' Urbana Vovka. Vse štiri knjige so v teh dneh izšle pri Cankarjevi založbi.
Tokrat v Kulturnicah o reviji Outsider, ki presega meje in tokrat v središče postavlja ... fantazijo (ne le v arhitekturi)!
''Od ljudskega glasbila do koncertnega inštrumenta'' je nova knjiga avtorice televizijske novinarke, urednice in publicistke Darje Korez Korenčan, ki je tudi prva knjiga o ustni harmoniki pri nas. Izšla pri založbi Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Med novostmi z glasbenega področja so tudi: notna zbirka za mladinske pevske zbore Potujoča muzika 3, priročnik za dirigente Osnove dirigentske tehnike dr. Boruta Smrekarja in notna zbirko za pevske zbore Evropske božične in koledniške ljudske pesmi, ki jih je priredil Janez Močnik.
Bogoslav Kalaš: Stroj za slikanje, pregledna razstava v Moderni galeriji; likovna zbirka Riko s 13. edicijo razstave v galeriji Miklove hiše; Dober dan, gospod predsednik: intermedijski projekt mozaicista Andreja Koruze v Layerjevi hiši.
Praznovanje dvajsetletnice Slovenskega filmskega centra bo danes zvečer v Slovenski Kinoteki sklenila prva projekcija restavrirane in digitalizirane različice filma ''Sedmina'', tretjega celovečernega filma mojstra filmske slike Matjaža Klopčiča iz leta 1969. Danes ob svojem 70. jubileju bo arhitekt, fotograf in ilustrator Janez Pukšič v Galeriji Fotografija v Ljubljani odprl samostojno fotografsko razstavo z naslovom ''Videl sem''.
Evropska filmska akademija je predvčerajšnjim (12. 12. 2015) za najboljši animirani film letošnjega leta razglasila Pesem morja, ki ga je režiral Tomm Moore. Film bodo od danes do 31. 12. 2015 predvajali v ljubljanskem mestnem kinu, natančneje v sklopu programa Kinobalon, od 31. 12. naprej pa bo na ogled v kinematografih po vsej Sloveniji. Nocoj ob 20.00 pa se bo na odru Kulturnice ljubljanskega BiTeatra začela premiera gledališke predstave Snofor v režiji Ajde Valcl.
65-letnica delovanja Slovenskega ljudskega gledališča Celje – počastitev jubileja s predstavo Vinka Möderndorferja ''Nostalgična komedija'' ''Znani in neznani France Mihelič'' in ''Zbirka v nastajanju'' članov Združenja umetnikov Škofja Loka v prenovljenih prostorih Miheličeve galerije v Kašči ''Veno Pilon – Ferrania, barvni diapozitivi'' – razstava v Pilonovi galeriji v Ajdovščini
Predstava Bine Štampe Žmavc O petelinu in pavu na odru Šentjakobskega gledališča, ki decembra obeležuje 95.obletnico delovanja. 18 let delovanja pa bodo kmalu praznovali pri založbi Sanje, kjer so danes predstavili literarni prvenec raziskovalnega novinarja, vojnega poročevalca in avtorja odmevnih dokumentarnih oddaj Erika Valenčiča. V romanu »Sence ne gorijo« Valenčič izpostavlja pojav levičarskega ekstremizma.
V okviru projekta ''Zgodbe, ki lahko spremenijo svet'' založbe Beletrine so izšle štiri knjige: ''Burmanski dnevi'' Georga Orwella, ''Zlo pride s severa'' Fulvia Tomizze, ''Mercier in Camier'' Samuela Becketta in ''Citadela'' Antoinea de Saint-Exuperyja.
V Ljubljani se začenja 12. mednarodni festival Animateka. Slišali pa boste tudi več o novi knjigi zbirke Knjižnice MGL Končno poročilo o nedokončanem Kralju Learu v Ljubljanski drami režiserja Mileta Koruna.
Premiere: - ''Pobegla hiška'' avtorice besedila in režiserke uprizoritve Ivane Djilas v Lutkovnem gledališču Maribor - ''Lepa Vida'' - drama Ivana Cankarja v režiji Mihe Nemca v Prešernovem gledališču Kranj (koprodukcija s SNG Nova Gorica in Slovenskih stalnim gledališčem Trst) - ''V republiki sreče'' – prva slovenska uprizoritev dela britanskega dramatika Martina Crimpa v režiji Sebastijana Horvata v SNG Drama Ljubljana ''Potujoča muzika'' - bienalni koncert združenih mladinskih zborov, s katerim se bodo poklonili svetovnemu dnevu zborovskega petja - 6. decembra v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani
Čas očetov – 2. knjiga epa ''Vrata nepovrata'' pesnika Borisa A. Novaka (založba Goga) Knjižni dar in roman ''Kjer šelestijo breze'' avtorice Ivane Vatovec (Mohorjeva založba iz Celovca) ''Od Biblije do Biblosa'' – prvič na ogled restavrirana originalna Dalmatinova Biblija in pregledna razstava ob 50-letnici Valvasorjeve knjižnice v Krškem ''Prišo je glás - Prekmurci v vojni 1914-1918'' – razstava v Pomurskem muzeju Murska Sobota
Pri Cankarjevi založbi, kjer je pesnik nekoč tudi urednikoval, je izšla zbirka z naslovom Domu in rodu: gre za večinoma še neobjavljeno poezijo Toneta Pavčka. V Slovenskem mladinskem gledališču pa bo nocoj premierno uprizorjena igra Drame princes.
V Ljubljani je včeraj zaprl vrata že 31. slovenski knjižni sejem, ki je bil že tradicionalno dobro obiskan in odmeven. Letos je bila država v fokusu Francija. Pisatelj in filozof Pascal Bruckner je Slovenijo obiskal ob izidu knjige Pridni sinko. Drugi od treh francoskih gostov Frédéric Beigbeder pa je na sejem dospel ob najnovejšem prevodu njegovih del, tokrat romana Oona in Salinger. V tokratnih Kulturnicah tudi o razglasitvi velike nagrade tokratnega knjižnega sejma sejma, nagrade za knjigo leta. Oddajo so ustvarili Goran Dekleva, Maja Ratej in Kaja Kokot Žanič.
16. mednarodni festival medijskih umetnosti Pixxelpoint v Novi Gorici in Gorici 3. mednarodni festival sodobnega plesa CoFestival v Ljubljani Premiera Nostalgične komedije Vinka Möderndorferja v režiji Borisa Kobala v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju Premiera drame Reinerja Wernerja Fassbinderja ''Grenke solze Petre Von Kant'' v režiji Arthurja Nauzyciela v Mini teatru v Ljubljani (koprodukcija Mini teatra Ljubljana, SNG Nova Gorica in Mestnega gledališča Ptuj)
Premiera predstave Fabiani - umetnost bivanja v režiji Nede R. Bric v SNG Nova Gorica Odprtje razstave Saše J. Mächtiga: Sistemi, strategije, strukture v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani Knjižne novosti zbirke Beletrine
31. slovenski knjižni sejem se je v Cankarjevem domu v Ljubljani začel včeraj s slavnostno akademijo ''Odprti za knjige'' in podelitvijo nagrad. Umetniški kolektiv BridA predstavlja novi projekt z naslovom SpreadKOM (Razmeščena komunikacija) od danes do 11. decembra v Aksiomi - Zavodu za sodobne umetnosti v Ljubljani.
Neveljaven email naslov