Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Panorama je prvi roman Dušana Šarotarja, ki so ga prevedli v francoščino. Predstavil ga je na posebnem srečanju Evropa bere v pariškem Centru Evropa. V Panorami je stopil do beguncev, migrantov, brezposelnih, brezdomcev in tujcev, ter jim dal svoj glas. Kakšna je prihodnost novega bivanja v Evropi? 15. decembra izide njegov nov roman Zvezdna karta, ki je kot nekakšna predzgodba romana Biljarda v Dobrayu.
Dušan Šarotar o prihodnosti bivanja v Evropi
Panorama je prvi roman Dušana Šarotarja, ki so ga prevedli v francoščino. Predstavil ga je na posebnem srečanju Evropa bere v pariškem Centru Evropa. Kakšna je prihodnost novega bivanja v Evropi? "Po koncu večera smo se strinjali, da Evropa še je, čeprav sem bil sam pesimističen. Na koncu smo prišli do zaključka, da so dvomi, skepsa in razočaranje zelo potrebni predvsem tukaj v Franciji, kjer je evropska ideja zelo močna."
"Francija ima zelo močno noto javnih debat in zavzemanja za državljanske pravice. Kot pesnik moraš vedno izraziti upor vesti. Ta se ta hip kaže pri evropski ideji v vzhodni Evropi."
V romanu Panorama se prelivajo kraji, dogodki in zanimive osebe, ki jih pisatelj srečuje na poti. V romanu, ki je sicer izšel pri založbi Beletrina že leta 2014, je vsak literarni lik resničen. Zgodbe izrisujejo panoramski pogled na iskanje tistega, kar bi lahko poimenovali dom.
"Včasih me je strah lastnega jezika, lastnih zgodb. Vedno sem mislil, da se spominjam, a ko knjiga izide, vidiš, da je v jeziku neka napoved. Roman je izšel leto dni pred velikim begunskim valom, ki je preplavil Evropo. Tudi danes, ko knjigo spet prebiramo, lahko prepoznamo neko ozadje. Jaz pravim, da sta dve Evropi. Je ena vsakdanja, televizijska, časopisna, politična, institucionalna. Poleg tega je ena skrita Evropa, v kateri se skriva bistvo. To so brezdomci, tujci, begunci, migranti, brezposelni, ki preplavljajo to Evropo in jo pravzaprav povezujejo. So srž, so skrivnost te Evrope."
V Panorami je stopil do beguncev, migrantov, brezposelnih, brezdomcev in tujcev ter jim dal svoj glas. "Sam sem se popolnoma umaknil iz jezika in pustil resničnim ljudem, da povedo svoje resnične zgodbe." Roman spremljajo tudi avtorske fotografije. Avtor, ki je poznan tudi po brisanju meja med fiktivno pripovedjo in zvrstjo literarne reportaže, v prekmurski umetnostni galeriji kot stalno fotografsko zbirko Duše razstavlja bogat vizualni svet. Petnajstega decembra bo izšel njegov nov roman Zvezdna karta, ki je kot nekakšna predzgodba romana Biljarda v Dobrayu.
Panorama je prvi roman Dušana Šarotarja, ki so ga prevedli v francoščino. Predstavil ga je na posebnem srečanju Evropa bere v pariškem Centru Evropa. V Panorami je stopil do beguncev, migrantov, brezposelnih, brezdomcev in tujcev, ter jim dal svoj glas. Kakšna je prihodnost novega bivanja v Evropi? 15. decembra izide njegov nov roman Zvezdna karta, ki je kot nekakšna predzgodba romana Biljarda v Dobrayu.
Dušan Šarotar o prihodnosti bivanja v Evropi
Panorama je prvi roman Dušana Šarotarja, ki so ga prevedli v francoščino. Predstavil ga je na posebnem srečanju Evropa bere v pariškem Centru Evropa. Kakšna je prihodnost novega bivanja v Evropi? "Po koncu večera smo se strinjali, da Evropa še je, čeprav sem bil sam pesimističen. Na koncu smo prišli do zaključka, da so dvomi, skepsa in razočaranje zelo potrebni predvsem tukaj v Franciji, kjer je evropska ideja zelo močna."
"Francija ima zelo močno noto javnih debat in zavzemanja za državljanske pravice. Kot pesnik moraš vedno izraziti upor vesti. Ta se ta hip kaže pri evropski ideji v vzhodni Evropi."
V romanu Panorama se prelivajo kraji, dogodki in zanimive osebe, ki jih pisatelj srečuje na poti. V romanu, ki je sicer izšel pri založbi Beletrina že leta 2014, je vsak literarni lik resničen. Zgodbe izrisujejo panoramski pogled na iskanje tistega, kar bi lahko poimenovali dom.
"Včasih me je strah lastnega jezika, lastnih zgodb. Vedno sem mislil, da se spominjam, a ko knjiga izide, vidiš, da je v jeziku neka napoved. Roman je izšel leto dni pred velikim begunskim valom, ki je preplavil Evropo. Tudi danes, ko knjigo spet prebiramo, lahko prepoznamo neko ozadje. Jaz pravim, da sta dve Evropi. Je ena vsakdanja, televizijska, časopisna, politična, institucionalna. Poleg tega je ena skrita Evropa, v kateri se skriva bistvo. To so brezdomci, tujci, begunci, migranti, brezposelni, ki preplavljajo to Evropo in jo pravzaprav povezujejo. So srž, so skrivnost te Evrope."
V Panorami je stopil do beguncev, migrantov, brezposelnih, brezdomcev in tujcev ter jim dal svoj glas. "Sam sem se popolnoma umaknil iz jezika in pustil resničnim ljudem, da povedo svoje resnične zgodbe." Roman spremljajo tudi avtorske fotografije. Avtor, ki je poznan tudi po brisanju meja med fiktivno pripovedjo in zvrstjo literarne reportaže, v prekmurski umetnostni galeriji kot stalno fotografsko zbirko Duše razstavlja bogat vizualni svet. Petnajstega decembra bo izšel njegov nov roman Zvezdna karta, ki je kot nekakšna predzgodba romana Biljarda v Dobrayu.
Začenja se 24. bienale oblikovanja, ob 17.00 bo premierno uprizorjena uličnogledališka predstava Sam med vsemi Gledališča Ane Monro, spomnimo pa tudi na gledališko predstavo Izbrisani 25.671 v režiji Oliverja Frljića.
Na 21. mednarodnem festivalu uprizoritvenih umetnosti Ex Ponto v Ljubljani : slovenska premiera predstave ''Tobelija'' Ljubomirja Đurkovića v režiji Nicka Upperja.Od premiere, ki je bila aprila v Dramskem teatru v Vratzih, je predstava uspešno gostovala na festivalih v Bolgariji in Makedoniji ter prejela že pet nagrad. Kulturno društvo B-51 postavlja Tobelijo že drugič na oder festivala Ex Ponto, tokrat v slovensko-bolgarsko-slovenski koprodukciji članov evropske kulturne mreže NETA. Tudi drugo uprizoritev je po 14. letih režiral Nick Upper. ''Modra pomlad'' v Cankarjevem domu odpira ciklus sodobnega japonskega filma. V ljubljanskih Križankah pa bo premierna uprizoritev izvirnega slovenskega muzikala "Cvetje v jeseni".
Umetnik Miha Štrukelj se predstavlja z razstavo Nekje vmes, začel se je 15. gledališki festival gluhih otrok in mladostnikov GLEDALIŠČE GLEDALCE IŠČE.
Umetnik Miha Štrukelj se predstavlja z razstavo Nekje vmes, začel se je 15. gledališki festival gluhih otrok in mladostnikov GLEDALIŠČE GLEDALCE IŠČE.
V Mestnem gledališču ljubljanskem bo premiera gledališke predstave Zlata čeveljčka v režiji beograjske režiserke Anje Suša, režiser in fotograf Ven Jemeršić predstavlja svojo novo zbirko pesmi z naslovom Električni golaž, v Idriji se začne tridnevni festival eksperimentalne glasbe Šina fest.
V portoroškem Avditoriju se nocoj začne 17. edicija Festivala slovenskega filma. Letošnji program so sestavili Igor Prassel, vodja festivala, ter članici programskega odbora Bojana Bregar in Katja Čičigoj. V Mali galeriji v Cankarjevem domu v Ljubljani bodo ob 20-ih odprli razstavo del fotografa Boruta Peterlina z naslovom ‘’Ostal si del te pokrajine, njenih lepot in bolečine’’. Novomeška založba Goga je dopoldne v Ljubljani predstavila tri nove izdaje slovenskih avtorjev: roman ''Sabina'' avtorja Tomaža Kosmača, roman ''Izbrisana'' avtorja Mihe Mazzinija in knjigo ''Pax Putina'' avtorja Andreja Stoparja.
Mini teater Ljubljana v novo gledališko sezono vstopa s premiero igre ''Na Noetovi barki ob osmih'' - predstavo, ki je nastala v koprodukciji s Prešernovim gledališčem Kranj. V letošnji sezoni pa Mini teater skupno pripravlja 7 premier, 3 za otroke in mladino, 4 pa so vključene v postdramski program. Prva premiera v novi sezoni v Mestnem gledališču Ptuj ''Fašenk!'' – avtorski projekt igralke Barbare Kukovec. Festival Maribor 2014.
Cirkus je...! je naslov 7. mednarodnega festivala sodobne klovnade in cirkusa Klovnbuf!, ki se danes začne v Ljubljani. Gre pravzaprav za drugi del festivala v organizaciji Zavoda Buffeto s podporniki, ki bo v naši prestolnici deset dni gostil umetnike iz različnih držav.
V tokratnih Kulturnicah se bomo posvetili razstavi Cerkev slovenskega jezika in predstavi Lov na podgane.
29. mednarodni literarni festival Vilenica uradno jutri odpira svoja vrata, drevi pa ga bodo uvedli literarni predvečeri. Programski dogodki festivala se bodo na različnih prizoriščih zvrstili do sobote. Mednarodni Ex-tempore Piran 2014 se bo končal v soboto. Ex-tempore keramike letos praznuje 15 let, slikarski Ex-tempore pa bo prihodnje leto obeležil pol stoletja.
Razstava Metulji iz Fukušime in knjiga o življenju Janeza Puharja, prvega slovenskega fotografa.
17. mednarodni festival mladih kultur Kunigunda v Velenju 12. festival Carniola v Kranju 15. Jazzinty v Novem mestu 17. mednarodni festival Mladi levi v Ljubljani
V Trstu se vse do 15 septembra predstavlja sodobna umetnost Dunaja. Dogodek so poimenovali Dunajski kulturni salon, Salotto Vienna. V nekdanji tržaški ribarnici se vsak dan srečujejo umetniki, performarji in predstavniki raznih kulturnih in gospodarstvenih institucij Trsta in Dunaja. Zasedbi Terrafolk in Simbolični orkester se vračata v mesto, kjer se je vse začelo, leta 2006 sta prvič združili glasbene moči na festivalu Glasbeni september v Mariboru. Simbolični orkester, ki ustvarja evropsko glasbo brez zgodovinskih, geografskih ali ideoloških meja , je do danes združil več kot 100 glasbenikov iz 15 evropskih držav skupaj z zasedbo Terra Folk pa se odpravlja na pravo malo turnejo. Po nocojšnjem koncertu v Mariboru, jutri nadaljujejo v hrvaškem Varaždinu, v sredo je na vrsti Lenart, v četrtek Sežana, v soboto pa Izola.
Tokratne kulturnice smo namenili visokim obletnicam: 26. 8. slavita veliki eksperimentator Janez Puhar, ki bi dopolnil 200 let in kronist našega časa Boris Pahor pa je dopolnil 101 leto. Njegov sodobnik in soustvarjalec slovenske književnosti v Trstu Alojz Rebula pa je pred časom dopolnil 90 let.
Tokrat o dveh festivalih. Vzdolž obale Lida se začenja 71. Beneški filmski festival, na Ptuju pa 18. Dnevi poezije in vina.
V kulturnicah gremo najprej na Fronto, potem na sprehod po Emonski promenadi, sanjali bomo v Medani in zaključili po radijsko.
Tokrat o romanu Njegova ekscelenca Christian Grassett, ki prepleta dve na videz nasprotujoči temi, diplomacijo in erotiko, o razstavi lutk Silvana Omerzuja in o dveh filmskih festivalih, DOKUDOC in Filmmixer.
Neveljaven email naslov