Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Četrtega januarja je minilo 150 let od rojstva slikarja Matije Jame, ki velja za največjega krajinarja med slovenskimi impresionisti. Ker je bil tako predan krajini in podeželju, so v njegovem opusu le redki primerki drugih slikarskih žanrov, tudi portretov, ki jih za javnost ni slikal. Impresionizem je umetniški slog, ki se je razvil v Franciji na prehodu iz 19. v 20. stoletje, in še danes imajo impresionisti na svetovnih razstavah večji odmev od drugih predstavitev. Tudi pri nas sodi četverica slikarjev Ivan Grohar, Rihard Jakopič, Matija Jama in Matej Sternen med najbolj priljubljene umetnike v Narodni galeriji. O življenju in delu svetovljanskega umetnika se pogovarjamo s kustosom Andrejem Smrekarjem.
Mineva sto petdeset let od rojstva impresionističnega slikarja, ki je bil v svoji generaciji najbolj svetovljanski
Četrtega januarja je minilo 150 let od rojstva slikarja Matije Jame, ki velja za največjega krajinarja med slovenskimi impresionisti. Ker je bil tako predan krajini in podeželju, so v njegovem opusu le redki primerki drugih slikarskih žanrov, tudi portretov, ki jih za javnost ni slikal. Impresionizem je umetniški slog, ki se je razvil v Franciji na prehodu iz 19. v 20. stoletje, in še danes imajo impresionisti na svetovnih razstavah večji odmev od drugih predstavitev. Tudi pri nas sodi četverica slikarjev Ivan Grohar, Rihard Jakopič, Matija Jama in Matej Sternen med najbolj priljubljene umetnike v Narodni galeriji, pove kustos Andrej Smrekar.
"Matija Jama je odraščal svetovljansko. Skoraj kot dete je izgubil očeta, tako se je mati drugič poročila in so se preselili Pod Trančo, kjer je danes tabla, da je to njegova rojstna hiša, pa ni. Srednjo šolo je potem obiskoval v Zagrebu, kamor so se preselili. Tam je začel študirati pravo, pozneje se je odločil za slikarstvo v Münchnu, k čemur so ga spodbujali tudi gimnazijski učitelji."
V Münchnu, ki se je uveljavil kot evropsko umetniško središče, je pozorno spremljal razstave, poskušal je priti na akademijo in bil, tako kot preostali trije, tudi on učenec v münchenski zasebni šoli slikarja Antona Ažbeta, kjer se je srečal s francoskim in nemškim impresionizmom.
"Pri Ažbetu so se dobivali naši slikarji, a Ažbe je odigral simbolno funkcijo. Tu je bilo precej govora že o slovenski umetnosti. Naši impresionisti so prva generacija, ki pride domov slikat in hoče doma slikati."
Najbolj prepoznavni motivi Matije Jame so prav Vrbe v megli, pa Hrvaški kmet v soncu in Most čez Dobro, pa poznejši motivi kola. Drugače je s portreti. Andrej Smrekar pravi, da kolikor imajo pogled v njegovo kariero, se portreti na razstavah ne pojavljajo. Jama je bil predan krajini in žanru, kjer je krajina pomemben element. Izjema sta Portret Lea Souvana in njegove sestre Portret Rozi z otrokoma. Oba sta na ogled v stalni zbirki Narodne galerije v Novem krilu.
Nekaj portretov pa je na ogled tudi na manjši razstavi iz cikla Odstiranja, ki so v Narodni galeriji Slovenije za javnost dostopni do 1. februarja.
Četrtega januarja je minilo 150 let od rojstva slikarja Matije Jame, ki velja za največjega krajinarja med slovenskimi impresionisti. Ker je bil tako predan krajini in podeželju, so v njegovem opusu le redki primerki drugih slikarskih žanrov, tudi portretov, ki jih za javnost ni slikal. Impresionizem je umetniški slog, ki se je razvil v Franciji na prehodu iz 19. v 20. stoletje, in še danes imajo impresionisti na svetovnih razstavah večji odmev od drugih predstavitev. Tudi pri nas sodi četverica slikarjev Ivan Grohar, Rihard Jakopič, Matija Jama in Matej Sternen med najbolj priljubljene umetnike v Narodni galeriji. O življenju in delu svetovljanskega umetnika se pogovarjamo s kustosom Andrejem Smrekarjem.
Mineva sto petdeset let od rojstva impresionističnega slikarja, ki je bil v svoji generaciji najbolj svetovljanski
Četrtega januarja je minilo 150 let od rojstva slikarja Matije Jame, ki velja za največjega krajinarja med slovenskimi impresionisti. Ker je bil tako predan krajini in podeželju, so v njegovem opusu le redki primerki drugih slikarskih žanrov, tudi portretov, ki jih za javnost ni slikal. Impresionizem je umetniški slog, ki se je razvil v Franciji na prehodu iz 19. v 20. stoletje, in še danes imajo impresionisti na svetovnih razstavah večji odmev od drugih predstavitev. Tudi pri nas sodi četverica slikarjev Ivan Grohar, Rihard Jakopič, Matija Jama in Matej Sternen med najbolj priljubljene umetnike v Narodni galeriji, pove kustos Andrej Smrekar.
"Matija Jama je odraščal svetovljansko. Skoraj kot dete je izgubil očeta, tako se je mati drugič poročila in so se preselili Pod Trančo, kjer je danes tabla, da je to njegova rojstna hiša, pa ni. Srednjo šolo je potem obiskoval v Zagrebu, kamor so se preselili. Tam je začel študirati pravo, pozneje se je odločil za slikarstvo v Münchnu, k čemur so ga spodbujali tudi gimnazijski učitelji."
V Münchnu, ki se je uveljavil kot evropsko umetniško središče, je pozorno spremljal razstave, poskušal je priti na akademijo in bil, tako kot preostali trije, tudi on učenec v münchenski zasebni šoli slikarja Antona Ažbeta, kjer se je srečal s francoskim in nemškim impresionizmom.
"Pri Ažbetu so se dobivali naši slikarji, a Ažbe je odigral simbolno funkcijo. Tu je bilo precej govora že o slovenski umetnosti. Naši impresionisti so prva generacija, ki pride domov slikat in hoče doma slikati."
Najbolj prepoznavni motivi Matije Jame so prav Vrbe v megli, pa Hrvaški kmet v soncu in Most čez Dobro, pa poznejši motivi kola. Drugače je s portreti. Andrej Smrekar pravi, da kolikor imajo pogled v njegovo kariero, se portreti na razstavah ne pojavljajo. Jama je bil predan krajini in žanru, kjer je krajina pomemben element. Izjema sta Portret Lea Souvana in njegove sestre Portret Rozi z otrokoma. Oba sta na ogled v stalni zbirki Narodne galerije v Novem krilu.
Nekaj portretov pa je na ogled tudi na manjši razstavi iz cikla Odstiranja, ki so v Narodni galeriji Slovenije za javnost dostopni do 1. februarja.
Režiser, dramatik, pisatelj in pesnik Vinko Möderndorfer se je že kot najstnik zaljubil v gledališče. V svoji zajetni knjigi Gledališče Möderndorfer, ki je izšla konec lanskega leta, se posveča 106 uprizoritvam, ki jih je zasnoval v dobrih štirih desetletjih režijskega ustvarjanja.
Konji so bili vedno na posebnem mestu pri človeku in bližina te živali ima dolgo zgodovino. Bili so človekovo prvo sredstvo transporta, imeli so pomembno vlogo kot bojne živali, pa v kmetijstvu in športu. Na drugi strani je bila podoba konja pogosta v nekem imaginarnem abstraktnem svetu, svetu mitologije, simbolov in ljudskega izročila. V grški mitologiji se je bog sonca Helios vsak dan s svojo kočijo in štirimi konji vozil po nebu, konj, čeravno lesen, pa je Grkom pomagal premagati Trojance. Ravno tej plati konjev je posvečena razstava Sveti konji − nebesni jezdeci v Slovenskem etnografskem muzeju. Na razstavi so prikazani krščanski svetniki, ki jih povezujemo s konji, izpostavljen je tudi praznik štefanovo z znamenitimi votivnimi konjički, na ogled pa je tudi rog samoroga, ki je v resnici rog kita enorožca.
Zadnje letošnje knjižno priporočilo nam bo povedala Sabina Piber, inštruktorica psov in vodnikov po metodi sledenja vonju pogrešanega. Sabina je tudi ustanoviteljica in vodja združenja vodnikov psov K9, ki pri nas s psi iščejo, ne le pogrešane osebe, ampak tudi izgubljene živali. Prav konec leta se število pobeglih živali zaradi pokanja poveča, zato raje kot petardo vzemite v roke knjigo. Kaj torej v branje priporoča Sabina Piber?
Gledališkega in filmskega igralca Marka Mandića smo lahko v preteklih dveh letih med drugim videli tudi v Nočnem piscu, Cementu, Požigih in v performansu MandićCirkus v ljubljanski Drami. Slednji je nastal v koprodukciji platforme za sodobno umetnost Via Negativa, ki letos praznuje 20 let. Igralčev opus se širi in tudi po novem letu s sodelavci pripravljajo nekaj posebnega. S tem pa je povezano njegovo današnje priporočilo.
Obračališča avtobusnih in trolejbusnih prog so bila zanj največji raj na zemlji.
V galeriji Sivka v Čebelarskem centru Slovenije na Brdu pri Lukovici je na ogled razstava slik devetletne Tie Mihevc. Za ustvarjanje jo je navdušila babica Stanka Subotič, ki ji je približala tudi svet čebel in čebelarjenja, in tako Tia skrbi tudi za svoji čebelji družini, najzanimivejše pa se ji zdi življenje matice. Kaj pa Tia najraje bere in kaj skupaj z babico priporočata v branje?
Na današnji dan, 13. decembra, se je v Šoštanju pred 100 leti rodil slovenski pesnik Karel Destovnik. V svojem (pre)kratkem življenju je s svojim pesniškim in kulturnim delovanjem opozarjal na krivice v tedanji družbi in svetu. Kot zelo mlad in angažiran pesnik je slutil, da se približuje vojna, kar je zapisal v pesmi Slutnja. Kajuhu se bodo danes poklonili tako na televiziji kot na radiu Slovenija.
V Galeriji Cankarjevega doma bodo drevi odprli veliko naravoslovno razstavo V vrtincu sprememb, ki so jo pripravili v sodelovanju s Prirodoslovnim muzejem Slovenije. Obiskovalca bo popeljala skozi evolucijo Zemlje od njenega nastanka ter opozorila na posledice podnebnih sprememb in propadanje biotske raznovrstnosti.
Dejan Kalabić je magister založništva, svoj kruh pa trenutno služi kot pismonoša pri Pošti Slovenije. Je pa Dejan svetu in spletu bolj poznan kot ustvarjalec instagram profila Kruha in iger memes, kjer zanimive časopisne naslove, objave s spletnih portalov in odseke televizijskih oddaj spreminja v meme - žanr, ki je z milenijsko generacijo zaživel na družabnih omrežjih. Ker Dejan veliko bere, ga je Tina Šoln prosila tudi za knjižni predloge in to so njegova priporočila.
Izteka se leto 2022, ki ga je zaznamovala 150-ta obletnica rojstva velikega arhitekta Jožeta Plečnika. Jubilejno leto je slovenski kulturni prostor pospremil s številnimi dogodki in razstavami – največje priznanje njegovemu delu v svetovnem merilu pa je uvrstitev Plečnikove Ljubljane na prestižen Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine. Prihodnje leto 2023 bo posvečeno drugemu velikemu slovenskemu arhitektu in vizionarju, profesorju in akademiku Edvardu Ravnikarju. V tokratni oddaji o tem, kako je svojega profesorja Edvarda Ravnikarja doživela Majda Kregar, občudovala ga je kot arhitekta in umetnika.
V galeriji Sivka v Čebelarskem centru Slovenije na Brdu pri Lukovici bodo jutri, v sredo, ob 17-ih odprli razstavo slik Tie Mihevc. Tia je stara devet let, njeni najljubši predmeti so matematika, angleščina, nemščina in šport. Likovna umetnost ji ne leži najbolj, pravi, da ne riše najlepše. A o tem človek podvomi, ko vidi njene umetnine, slike, narejene iz kamnov, listja, semen in drugih naravnih materialov. Za ustvarjanje jo je navdušila babica Stanka Subotič, ki ji je približala tudi svet čebel in čebelarjenja, in tako Tia skrbi tudi za svoji čebelji družini, najzanimivejše pa se ji zdi življenje matice.
V Partizanskem dnevniku Edvarda Kocbeka so na 1424 straneh prvič na enem mestu zbrana Kocbekova pričevanja v ohranjenih in doslej najdenih dnevniških zapisih, ki so izhajali v knjigah Tovarišija, Listina, Pred viharjem in v Kocbekovih Zbranih delih. Knjigo dopolnjujeta manjši izbor pesmi iz partizanskega obdobja ter izbor člankov in govorov, ki jih je avtor zapisoval in objavljal v času, ko je nastajal dnevnik. Zakaj je ponovno vse bolj aktualna Kocbekova misel, se je Gorazd Rečnik pogovarjal z direktorjem založbe Sanje Rokom Zavrtanikom ter pisateljem, slavistom in teologom ter Kocbekovim prijateljem Petrom Kovačičem Peršinom.
Katarina Morano, dramatičarka in dramaturginja ter režiser Žiga Divjak kljub svoji mladosti predstavljata enega najbolj prodornih, družbenokritičnih in produktivnih ustvarjalnih tandemov. Nocoj bo na Velikem odru SNG Drama njuna nova uprizoritev Kako je padlo drevo. Po naročilu ljubljanske drame je igro napisala Katarina Morano, režiral pa Žiga Divjak. Igra Kako je padlo drevo predstavlja en dan v življenju družine, ki preraste v en dogodek. Sredi dvorišča naj bi namreč podrli drevo, a se temu upre vsa soseska. In kaj je tisti sprožilni element človeka, da se odloči, da ne bo več tiho in gre v akcijo? Režiser Žiga Divjak pravi: "To je naša igra!"
Ela Kos je uspešna mlada ženska in tudi ustvarjalka instagram profila Posvojitev brez cenzure. V seriji naših ponedeljkovih oddaj, ki govorijo o posameznikih, ki s svojo spletno prezenco spreminjajo svet, smo se z njo pogovarjali o njeni življenjski zgodbi. Ela je namreč posvojena, pri desetih mesecih sta jo starša pripeljala iz Banjaluke. To, da je je v otroštvu pogrešala stik z drugimi posvojenimi otroci, jo je vodilo k temu, da je začela svoje misli in občutke objavljati na spletu, pravi pa, da jih morda kdaj v prihodnosti zbere tudi v knjižni obliki. Tina Šoln jo je v pogovoru vprašala tudi to, ali bi lahko priporočila kakšno knjigo, film ali spletni profil, ki ima v svoji zgodbi posvojitev in se ji zdi, da razbija predsodke o posvojitvi.
Živimo v času hitrega tehnološkega razvoja, globalizacije, medsebojne soodvisnosti in velike nepredvidljivosti. Arhitektura, ki je neločljivo povezana z aktualnim družbenim dogajanjem, se vse bolj sooča z vprašanji reševanja problemov pandemije, ekonomskih zlomov, okoljskih sprememb in globalnih vplivov vojne. S temi besedami je navzoče na letošnjih Piranskih dnevih arhitekture nagovorila Mojca Gregorski, profesorica na Fakulteti za arhitekturo. Za letošnjo temo je izbrala Iskrenost v arhitekturi in prvo predavanje ponudila filozofinji Mateji Kurir. Na dvodnevnem srečanju so podelili tudi mednarodne nagrade Piranesi.
Vse do nedelje lahko na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani obiščete letošnji 38. Slovenski knjižni sejem. Na sejmu sodeluje 88 razstavljavcev, država v fokusu je Španija, mesto v gosteh pa Rogaška Slatina. Na glavnem odru bo potekala razglasitev naj knjige letošnjega sejma. Glavni oder koordinira Pia Nikolič, ki vodi tudi stripovski kotiček, novost na Slovenskem knjižnem sejmu. Sicer je magistra sociologije kulture, novinarka, moderatorka pa tudi stripovska recenzentka in predlagateljica današnjega knjižnega priporočila.
V oddaji Prostor gremo do Plečnikovega stadiona, ki je že nekaj let zaprt za javnost. Kot najstarejši ohranjen stadion v Ljubljani izjemne kulturne vrednosti in kot edini športni objekt, ki ga je načrtoval arhitekt Jože Plečnik, ima status spomenika državnega pomena. Pa vendar še vedno visi v zraku vprašanje, kdo ga bo obnovil? "Neizpodbitno je v javnem interesu, da naj bi bila prenova Plečnikovega stadiona v njegovi originalni zasnovi," pravijo predstavniki iniciative za ohranitev Plečnikovega stadiona, predstavniki umetnostno-zgodovinske, arhitekturne in krajinsko-arhitekturne stroke, vrnitev stadiona pa podpirajo tudi številne organizacije in posamezniki.
Letos mineva 100 let, kar je britanski arheolog in egiptolog Howard Carter v Dolini kraljev, blizu Luksorja, odkril vhod v nedotaknjeno grobnico faraona 18. dinastije Tutankamona. Carter je v dolini, ki je bila takrat že zelo dobro znana, vztrajno raziskoval več let, a grobnice so bile po večini izropane, najverjetneje že kmalu po pokopu kraljev, pravi doktor Marko Frelih, arheolog in kustos v Slovenskem etnografskem muzeju. Zato raziskovalci pred odkritjem Tutankamonove grobnice niso vedeli, kaj so nekoč dajali v grobnice in kako so pokopali tako osebo, kot je bil faraon. Čeprav so bili drugi faraoni za zgodovino pomembnejši, pa je Tutankamon tisti, ki je že sto let nekaj izjemnega, in tisti, ki je ponudil nov pogled v preteklost starega Egipta.
Letošnji 38. Slovenski knjižni sejem se vrača tja, kjer je pred 50 leti, 10. novembra 1972, začel svojo pot. Najprej je bila to binarna prireditev, potem vsakoletna, ki je dolga leta gostovala v Cankarjevem domu, letos pa so se organizatorji skupaj z založniki odločili, da sejem prestavijo na Gospodarsko razstavišče. Od jutri do nedelje se bo na 1.500 kvadratnih metrih na štirih prizoriščih zvrstilo več kot 240 dogodkov. Na sejmu bo sodelovalo 88 razstavljavcev, država v fokusu je Španija, mesto v gosteh pa Rogaška Slatina.
Neveljaven email naslov