Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Četrtega januarja je minilo 150 let od rojstva slikarja Matije Jame, ki velja za največjega krajinarja med slovenskimi impresionisti. Ker je bil tako predan krajini in podeželju, so v njegovem opusu le redki primerki drugih slikarskih žanrov, tudi portretov, ki jih za javnost ni slikal. Impresionizem je umetniški slog, ki se je razvil v Franciji na prehodu iz 19. v 20. stoletje, in še danes imajo impresionisti na svetovnih razstavah večji odmev od drugih predstavitev. Tudi pri nas sodi četverica slikarjev Ivan Grohar, Rihard Jakopič, Matija Jama in Matej Sternen med najbolj priljubljene umetnike v Narodni galeriji. O življenju in delu svetovljanskega umetnika se pogovarjamo s kustosom Andrejem Smrekarjem.
Mineva sto petdeset let od rojstva impresionističnega slikarja, ki je bil v svoji generaciji najbolj svetovljanski
Četrtega januarja je minilo 150 let od rojstva slikarja Matije Jame, ki velja za največjega krajinarja med slovenskimi impresionisti. Ker je bil tako predan krajini in podeželju, so v njegovem opusu le redki primerki drugih slikarskih žanrov, tudi portretov, ki jih za javnost ni slikal. Impresionizem je umetniški slog, ki se je razvil v Franciji na prehodu iz 19. v 20. stoletje, in še danes imajo impresionisti na svetovnih razstavah večji odmev od drugih predstavitev. Tudi pri nas sodi četverica slikarjev Ivan Grohar, Rihard Jakopič, Matija Jama in Matej Sternen med najbolj priljubljene umetnike v Narodni galeriji, pove kustos Andrej Smrekar.
"Matija Jama je odraščal svetovljansko. Skoraj kot dete je izgubil očeta, tako se je mati drugič poročila in so se preselili Pod Trančo, kjer je danes tabla, da je to njegova rojstna hiša, pa ni. Srednjo šolo je potem obiskoval v Zagrebu, kamor so se preselili. Tam je začel študirati pravo, pozneje se je odločil za slikarstvo v Münchnu, k čemur so ga spodbujali tudi gimnazijski učitelji."
V Münchnu, ki se je uveljavil kot evropsko umetniško središče, je pozorno spremljal razstave, poskušal je priti na akademijo in bil, tako kot preostali trije, tudi on učenec v münchenski zasebni šoli slikarja Antona Ažbeta, kjer se je srečal s francoskim in nemškim impresionizmom.
"Pri Ažbetu so se dobivali naši slikarji, a Ažbe je odigral simbolno funkcijo. Tu je bilo precej govora že o slovenski umetnosti. Naši impresionisti so prva generacija, ki pride domov slikat in hoče doma slikati."
Najbolj prepoznavni motivi Matije Jame so prav Vrbe v megli, pa Hrvaški kmet v soncu in Most čez Dobro, pa poznejši motivi kola. Drugače je s portreti. Andrej Smrekar pravi, da kolikor imajo pogled v njegovo kariero, se portreti na razstavah ne pojavljajo. Jama je bil predan krajini in žanru, kjer je krajina pomemben element. Izjema sta Portret Lea Souvana in njegove sestre Portret Rozi z otrokoma. Oba sta na ogled v stalni zbirki Narodne galerije v Novem krilu.
Nekaj portretov pa je na ogled tudi na manjši razstavi iz cikla Odstiranja, ki so v Narodni galeriji Slovenije za javnost dostopni do 1. februarja.
Četrtega januarja je minilo 150 let od rojstva slikarja Matije Jame, ki velja za največjega krajinarja med slovenskimi impresionisti. Ker je bil tako predan krajini in podeželju, so v njegovem opusu le redki primerki drugih slikarskih žanrov, tudi portretov, ki jih za javnost ni slikal. Impresionizem je umetniški slog, ki se je razvil v Franciji na prehodu iz 19. v 20. stoletje, in še danes imajo impresionisti na svetovnih razstavah večji odmev od drugih predstavitev. Tudi pri nas sodi četverica slikarjev Ivan Grohar, Rihard Jakopič, Matija Jama in Matej Sternen med najbolj priljubljene umetnike v Narodni galeriji. O življenju in delu svetovljanskega umetnika se pogovarjamo s kustosom Andrejem Smrekarjem.
Mineva sto petdeset let od rojstva impresionističnega slikarja, ki je bil v svoji generaciji najbolj svetovljanski
Četrtega januarja je minilo 150 let od rojstva slikarja Matije Jame, ki velja za največjega krajinarja med slovenskimi impresionisti. Ker je bil tako predan krajini in podeželju, so v njegovem opusu le redki primerki drugih slikarskih žanrov, tudi portretov, ki jih za javnost ni slikal. Impresionizem je umetniški slog, ki se je razvil v Franciji na prehodu iz 19. v 20. stoletje, in še danes imajo impresionisti na svetovnih razstavah večji odmev od drugih predstavitev. Tudi pri nas sodi četverica slikarjev Ivan Grohar, Rihard Jakopič, Matija Jama in Matej Sternen med najbolj priljubljene umetnike v Narodni galeriji, pove kustos Andrej Smrekar.
"Matija Jama je odraščal svetovljansko. Skoraj kot dete je izgubil očeta, tako se je mati drugič poročila in so se preselili Pod Trančo, kjer je danes tabla, da je to njegova rojstna hiša, pa ni. Srednjo šolo je potem obiskoval v Zagrebu, kamor so se preselili. Tam je začel študirati pravo, pozneje se je odločil za slikarstvo v Münchnu, k čemur so ga spodbujali tudi gimnazijski učitelji."
V Münchnu, ki se je uveljavil kot evropsko umetniško središče, je pozorno spremljal razstave, poskušal je priti na akademijo in bil, tako kot preostali trije, tudi on učenec v münchenski zasebni šoli slikarja Antona Ažbeta, kjer se je srečal s francoskim in nemškim impresionizmom.
"Pri Ažbetu so se dobivali naši slikarji, a Ažbe je odigral simbolno funkcijo. Tu je bilo precej govora že o slovenski umetnosti. Naši impresionisti so prva generacija, ki pride domov slikat in hoče doma slikati."
Najbolj prepoznavni motivi Matije Jame so prav Vrbe v megli, pa Hrvaški kmet v soncu in Most čez Dobro, pa poznejši motivi kola. Drugače je s portreti. Andrej Smrekar pravi, da kolikor imajo pogled v njegovo kariero, se portreti na razstavah ne pojavljajo. Jama je bil predan krajini in žanru, kjer je krajina pomemben element. Izjema sta Portret Lea Souvana in njegove sestre Portret Rozi z otrokoma. Oba sta na ogled v stalni zbirki Narodne galerije v Novem krilu.
Nekaj portretov pa je na ogled tudi na manjši razstavi iz cikla Odstiranja, ki so v Narodni galeriji Slovenije za javnost dostopni do 1. februarja.
"Če ne drugače, je treba brati takšne majhne knjižice, ker ko ti pade na glavo, te ne ubije. Take knjige je treba brati zvečer v postelji. Lažje zaspiš, kot če gledaš Umore na podeželju." Drago Mislej – Mef priporoča Sarajevski Marlboro Miljenka Jergovića.
24. mednarodni festival Mladi levi v Ljubljani bo med 20. in 29. avgustom gostil dvajset mednarodnih umetniških skupin in umetnikov ter osem slovenskih umetnikov in kolektivov, ki bodo z različnimi umetnostnimi zvrstmi predstavljali svoje zgodbe. Vse festivalske predstave in dogodke tokrat zaznamuje dialektičnost. Letošnji festival je tudi poklon Nevenki Koprivšek, ustanoviteljici zavoda Bunker in festivala Mladi levi.
Jazzinty že dve desetletji v Novo mesto privablja mlade glasbenike, mentorje in pedagoge z vsega sveta. Predstavlja eno prodornejših neformalnih izobraževanj na področju jazzovske glasbe. V preteklosti so se glasbenih delavnic udeleževali večinoma tujci, saj so se mladi glasbeniki izobraževali pred sprejemnimi izpiti na različnih konservatorjih po vsej Evropi. Z novim konceptom se glasbena delavnica in spremljajoč festivalski program osredotočata na predstavitev zapostavljenih in v pandemiji prizadetih mladih glasbenikov.
Nerina Kocijančič je filmska kritičarka in publicistka ter vodja promocije in distribucije pri Slovenskem filmskem centru. Za promocijo slovenskih filmov skrbi tudi na različnih malih in velikih filmskih festivalih. Te dni bo gostja Sarajevskega filmskega festivala, ki se začne prav nocoj. "Avgust je prežet s festivali na odprti sceni, kar je v tem post-covidnem času še kako pomembno," pravi Nerina Kocijančič: "lahko gledamo filme na velikem platnu in se družimo."
Festival, ki nosi ime po arhitektu Edvardu Ravnikarju, najvidnejšemu predstavniku slovenske moderne. Namen festivala je, pravi soorganizator Jošt Derlink, privabiti mlade bodoče strokovnjake ter osvetliti teme na drugačen in bolj sproščen način.
Glavni akterji filma so Dario Nožić Serini - Dacho, Luka Lah - Levanael in Matej Tunja, člani Kamniške glasbene trap skupine Matter. Ne igrajo samih sebe, pač pa fante iz bloka, ki preprodajajo neko futuristično drogo. Film se dogaja v distopični prihodnosti, ki ni natančno določena, je pa določen kraj, to je nekakšen fiktivni Kamnik, v katerem neka korporacija odkupi vse vodne vire in kmalu tudi telekomunikacije, medije, drone in bencinske črpalke.
Življenje je lepo je eden finančno najuspešnejših filmov, ki niso bili posneti v angleščini. Ob vsebini, ki se dotakne vsakogar, ki si ga ogleda, ga zaznamuje tudi glasba Nicola Piovanija. V današnjem Poletnem namigu ga priporoča pevka, flavtistka, pedagoginja, ki piše tudi pravljice, Tinkara Kovač.
Razstava Gibanje za javni govor umetnice Polonce Lovšin v Galeriji Tobačna v Ljubljani je prva postavitev istoimenskega projekta v galerijskem prostoru. Gibanje za javni govor je projekt v trajanju, ki začasno zavzame javni prostor v urbanem okolju in udeležence spodbuja h komunikaciji in skupni akciji. Sedem faz interaktivnega kinetičnega projekta – od leta 2015 do danes – je prikazanih z dokumentarnim gradivom, besedili in kolaži v katalogu projekta. Razstava Polonce Lovšin Gibanje za javni govor v Galeriji Tobačna v Ljubljani je na ogled do 10. septembra.
Igor Prassel je urednik filmskega programa Slovenske kinoteke, avtor knjige Filmografija slovenskega animiranega filma 1952–2012 in vodja Mednarodnega festivala animiranega filma Animateka. Tudi njegov poletni namig je povezan s sedmo umetnostjo.
V novih razstavnih prostorih Slovenske kinoteke na Miklošičevi cesti 28 v Ljubljani si lahko v teh poletnih dneh ogledamo prvo samostojno razstavo France Štiglic: Filmska zapuščina. Avtorica razstave je kustosinja in vodja muzejskega oddelka Slovenske kinoteke Špela Čižman, njen poletni namig pa vključuje tudi izlet na Kras.
V začetku avgusta se nam obetata kar dve premieri slovenskega celovečernega filma: Nekoč so bili ljudje Gorana Vojnoviča (premiera bo nocoj na Ljubljanskem gradu), film Ameba, režiserja Blaža Završnika, pa v okviru Kamfesta, 8. avgusta. v Kamniku.
V Ljubljani tudi letos odigrava pomembno vlogo pri popestritvi mestnega utripa festival s preprostim imenom Dobimo se pred ŠKUC-em.
Plečnikova dela so po sedmih letih prizadevanj končno vpisana na Unescov seznam. Tako se je odločil Odbor za svetovno dediščino, ki je sledil priporočilu Mednarodnega sveta za spomenike in spomeniška območja (ICOMOS) in v celoti potrdil utemeljenost predloga za vpis. Zasedanje 21 držav članic je potekalo na Kitajskem, v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje MAO v Ljubljani pa so neposredni prenos spremljali številni sodelujoči pri pripravi nominacijskega dosjeja.
Poletje v Dubrovniku je tudi letos v znamenju legendarnih dubrovniških poletnih iger, njegova prijetna osvežitev pa je znova tudi projekt Pristanišče sanjačev. Ta poteka pod pokroviteljstvom Ustvarjalne Evrope in povezuje Maribor, Novi Sad in Dubrovnik. Namen je ozaveščanje ljudi o problematiki migracij in pomoči pri integraciji beguncev v nova kulturna okolja. V okviru tega projekta je na odru SNG Maribor nastala uprizoritev Proslava, ki je v Dubrovniku na obeh uprizoritvah doživela izjemen odziv publike. Nina Zagoričnik se je v Dubrovniku pogovarjala s Sašo Božić in igralko Ksenijo Mišič.
Nina Zagoričnik se je v živo oglasila z Dubrovniških poletnih iger, kjer je gostila 25-letnega gledališkega režiserja Jana Krmelja iz Maribora, ki je uprizoril igro hrvaškega dramatika Ivorja Martinića Proslava.
V Ljubljani se bo danes začel festival Europa Cantat, ki je eden izmed največjih mednarodnih glasbenih festivalov, ki bo tudi največji glasbeni dogodek v tem letu pri nas. Gre za festival, ki se odvija na tri leta, 2018 je potekal v Talinu, prvič pa so festival pripravili leta 1961 v nemškem mestu Passau.
Jutri se bo v Ljubljani začel festival Europa Cantat, eden izmed največjih mednarodnih glasbenih festivalov, ki bo tudi največji glasbeni dogodek v tem letu pri nas. Gre za festival, ki se odvija na tri leta, prvič je potekal v nemškem mestu Passau, in sicer leta 1961, pred tremi leti pa ga je gostila Estonska prestolnica Talin. Vse od takrat so pri nas potekale priprave na festival in del festivalske ekipe je tudi glasbenik in sociolog v kulturi Matej Primožič, ki nam bo tokrat namignil, kaj početi, pa ne samo poleti.
Hotel Bohinj, ki je bil v zadnjih letih večkrat dozidan in pozidan, ni imel niti ene skupne oblike ali stila. "Trd zalogaj je bilo oblikovno to spraviti v zanimivo podobo. Želja je bila, da se hotela ne podre," pravi arhitektka Špela Videčnik, ki si avtorstvo pri novi podobi nekdanjega Hotela Kompas deli z arhitektom Rokom Omanom. Oba delujeta v okviru biroja Ofis Arhitekti. Kako so v prenovo vtkali lokalno tradicijo, kaj za Bohinj pomeni zeleni turizem in kakšno vlogo imajo pred vhodom v hotel mačje stopinje?
Serije portretov, nastalih pred obdobjem koronakrize, prinašajo drugačno zgodbo uporabe zaščitnih mask, ki so sicer svet preplavile šele s pandemijo covida-19. Govorijo zgodbo ljudi, ki so skriti za kirurškimi, bombažnimi in napredneje zasnovanimi zaščitnimi maskami zaradi izpostavljeni nezavidljivo visokim vrednostim onesnaženja zraka. Razstava Dihaj, fotografa Matjaža Krivica, želi z dejstvi opozoriti na zdravstveno in družbeno problematiko, za katero je edina rešitev sprememba miselnosti. Na ogled bo v galeriji Kresija v Ljubljani do 25. avgusta 2021.
Boginja sreče (režiser: Ferzan Özpetek) začenja četrti Teden italijanskega filma v Ljubljani. Kinoteka in Italijanski inštitut za kulturo sta združila moči in pripravila poletni izbor svežih del italijanskih režiserjev.
Neveljaven email naslov