Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Četrtega januarja je minilo 150 let od rojstva slikarja Matije Jame, ki velja za največjega krajinarja med slovenskimi impresionisti. Ker je bil tako predan krajini in podeželju, so v njegovem opusu le redki primerki drugih slikarskih žanrov, tudi portretov, ki jih za javnost ni slikal. Impresionizem je umetniški slog, ki se je razvil v Franciji na prehodu iz 19. v 20. stoletje, in še danes imajo impresionisti na svetovnih razstavah večji odmev od drugih predstavitev. Tudi pri nas sodi četverica slikarjev Ivan Grohar, Rihard Jakopič, Matija Jama in Matej Sternen med najbolj priljubljene umetnike v Narodni galeriji. O življenju in delu svetovljanskega umetnika se pogovarjamo s kustosom Andrejem Smrekarjem.
Mineva sto petdeset let od rojstva impresionističnega slikarja, ki je bil v svoji generaciji najbolj svetovljanski
Četrtega januarja je minilo 150 let od rojstva slikarja Matije Jame, ki velja za največjega krajinarja med slovenskimi impresionisti. Ker je bil tako predan krajini in podeželju, so v njegovem opusu le redki primerki drugih slikarskih žanrov, tudi portretov, ki jih za javnost ni slikal. Impresionizem je umetniški slog, ki se je razvil v Franciji na prehodu iz 19. v 20. stoletje, in še danes imajo impresionisti na svetovnih razstavah večji odmev od drugih predstavitev. Tudi pri nas sodi četverica slikarjev Ivan Grohar, Rihard Jakopič, Matija Jama in Matej Sternen med najbolj priljubljene umetnike v Narodni galeriji, pove kustos Andrej Smrekar.
"Matija Jama je odraščal svetovljansko. Skoraj kot dete je izgubil očeta, tako se je mati drugič poročila in so se preselili Pod Trančo, kjer je danes tabla, da je to njegova rojstna hiša, pa ni. Srednjo šolo je potem obiskoval v Zagrebu, kamor so se preselili. Tam je začel študirati pravo, pozneje se je odločil za slikarstvo v Münchnu, k čemur so ga spodbujali tudi gimnazijski učitelji."
V Münchnu, ki se je uveljavil kot evropsko umetniško središče, je pozorno spremljal razstave, poskušal je priti na akademijo in bil, tako kot preostali trije, tudi on učenec v münchenski zasebni šoli slikarja Antona Ažbeta, kjer se je srečal s francoskim in nemškim impresionizmom.
"Pri Ažbetu so se dobivali naši slikarji, a Ažbe je odigral simbolno funkcijo. Tu je bilo precej govora že o slovenski umetnosti. Naši impresionisti so prva generacija, ki pride domov slikat in hoče doma slikati."
Najbolj prepoznavni motivi Matije Jame so prav Vrbe v megli, pa Hrvaški kmet v soncu in Most čez Dobro, pa poznejši motivi kola. Drugače je s portreti. Andrej Smrekar pravi, da kolikor imajo pogled v njegovo kariero, se portreti na razstavah ne pojavljajo. Jama je bil predan krajini in žanru, kjer je krajina pomemben element. Izjema sta Portret Lea Souvana in njegove sestre Portret Rozi z otrokoma. Oba sta na ogled v stalni zbirki Narodne galerije v Novem krilu.
Nekaj portretov pa je na ogled tudi na manjši razstavi iz cikla Odstiranja, ki so v Narodni galeriji Slovenije za javnost dostopni do 1. februarja.
Četrtega januarja je minilo 150 let od rojstva slikarja Matije Jame, ki velja za največjega krajinarja med slovenskimi impresionisti. Ker je bil tako predan krajini in podeželju, so v njegovem opusu le redki primerki drugih slikarskih žanrov, tudi portretov, ki jih za javnost ni slikal. Impresionizem je umetniški slog, ki se je razvil v Franciji na prehodu iz 19. v 20. stoletje, in še danes imajo impresionisti na svetovnih razstavah večji odmev od drugih predstavitev. Tudi pri nas sodi četverica slikarjev Ivan Grohar, Rihard Jakopič, Matija Jama in Matej Sternen med najbolj priljubljene umetnike v Narodni galeriji. O življenju in delu svetovljanskega umetnika se pogovarjamo s kustosom Andrejem Smrekarjem.
Mineva sto petdeset let od rojstva impresionističnega slikarja, ki je bil v svoji generaciji najbolj svetovljanski
Četrtega januarja je minilo 150 let od rojstva slikarja Matije Jame, ki velja za največjega krajinarja med slovenskimi impresionisti. Ker je bil tako predan krajini in podeželju, so v njegovem opusu le redki primerki drugih slikarskih žanrov, tudi portretov, ki jih za javnost ni slikal. Impresionizem je umetniški slog, ki se je razvil v Franciji na prehodu iz 19. v 20. stoletje, in še danes imajo impresionisti na svetovnih razstavah večji odmev od drugih predstavitev. Tudi pri nas sodi četverica slikarjev Ivan Grohar, Rihard Jakopič, Matija Jama in Matej Sternen med najbolj priljubljene umetnike v Narodni galeriji, pove kustos Andrej Smrekar.
"Matija Jama je odraščal svetovljansko. Skoraj kot dete je izgubil očeta, tako se je mati drugič poročila in so se preselili Pod Trančo, kjer je danes tabla, da je to njegova rojstna hiša, pa ni. Srednjo šolo je potem obiskoval v Zagrebu, kamor so se preselili. Tam je začel študirati pravo, pozneje se je odločil za slikarstvo v Münchnu, k čemur so ga spodbujali tudi gimnazijski učitelji."
V Münchnu, ki se je uveljavil kot evropsko umetniško središče, je pozorno spremljal razstave, poskušal je priti na akademijo in bil, tako kot preostali trije, tudi on učenec v münchenski zasebni šoli slikarja Antona Ažbeta, kjer se je srečal s francoskim in nemškim impresionizmom.
"Pri Ažbetu so se dobivali naši slikarji, a Ažbe je odigral simbolno funkcijo. Tu je bilo precej govora že o slovenski umetnosti. Naši impresionisti so prva generacija, ki pride domov slikat in hoče doma slikati."
Najbolj prepoznavni motivi Matije Jame so prav Vrbe v megli, pa Hrvaški kmet v soncu in Most čez Dobro, pa poznejši motivi kola. Drugače je s portreti. Andrej Smrekar pravi, da kolikor imajo pogled v njegovo kariero, se portreti na razstavah ne pojavljajo. Jama je bil predan krajini in žanru, kjer je krajina pomemben element. Izjema sta Portret Lea Souvana in njegove sestre Portret Rozi z otrokoma. Oba sta na ogled v stalni zbirki Narodne galerije v Novem krilu.
Nekaj portretov pa je na ogled tudi na manjši razstavi iz cikla Odstiranja, ki so v Narodni galeriji Slovenije za javnost dostopni do 1. februarja.
Od Kolpe in Schengenfesta do Bleda in Okarine, vmes pa še šest novosti Mladinske knjige.
Knjižne novosti založbe Sanje: Branko Soban - Kazen brez zločina, Karin Cvetko Vah - Opravičilo človeka, Eduardo Galeano - Otroci dni. Novosti celovške Mohorjeve družbe, Arsana.
Priložnostna razstva Narodnega muzeja Slovenije in Železniškega muzeja v sanitetnem vagonu na prvem tiru ljubljanske postaje Miru je konec.
Na Ljubljanskem gradu se začenjajo projekcije letnega kina z naslovom ''Film pod zvezdami''. Ta bo v prihajajočih 24-ih večerih na grajsko dvorišče prinesel Kinodvorove filmske uspešnice. Filme pretekle kinematografske sezone, ki so morda bili na sporedu prekratek čas, ter seveda tudi predpremiere nove filmske sezone. Film pod zvezdami, ki ga skupaj organizirajo Kinodvor, Ljubljanski grad in Mestna občina Ljubljana, poteka že šesto leto zapored in je tako postal že stalnica poletnega dogajanja v Ljubljani. O tem smo govorili tudi z Nino Peče, direktorico Kinodvora. Film pod zvezdami odpirata dva slovenska filma, kratek animirani Boles režiserke Špele Čadež in prvenec Roka Bička Razredni sovražnik. Oba sta na mednarodnih filmskih festivalih prejela že veliko nagrad. Razredni sovražnik se je prav ta teden uvrstil med tri finaliste za filmsko nagrado Lux, ki jo enkrat letno podeljuje Evropski parlament.
Na šestem glasbenem festivalu Arsana se bo do prvega avgusta na Ptuju predstavilo več kot 250 glasbenikov, eden izmed vrhuncev festivala pa bo nastop dvakratnih grammyjevih nagrajencev, skupine New York Voices. Ob glasbenem festivalu se v najstarejšem slovenskem mestu poteka še festival sodobne umetnosti Art Stays, ki bo na Ptuj pripeljal številne udeležence največjih svetovnih festivalov.
Ljubitelji fotografije bodo v Kranju lahko portretirali Puharja, Layerja in Prešerna. Pred Prešernovo hišo bodo v središču pozornosti današnjega srečanja imitacije velikih umetnikov, ki bodo svojstven izziv za ustvarjanje njihovih portretov. Tokratna prireditev ''Če bi se srečali Puhar, Layer in Prešeren'' je nekoliko drugačna, predvsem zato, ker letos mineva 200 let od rojstva fotografa in izumitelja fotografije na steklo Janez Puharja. V Kopru pa z Rossinijevim Seviljskim brivcem gostujejo solisti, zbor in orkester Videmske filharmonije.
Začel se je koncertni cikel Glasbeni impulzi 2014, Gornji Grad pa bo gostil Ne-festival gledališča zatiranih.
V Galeriji Murska Sobota odprli skupinsko bienalno razstavo Naključja III. Na njej si bo do 17.septembra moč ogledati dela 14-tih domačih in tujih umetnikov, vsem pa je skupno dejstvo, da v glavnem še niso bila vključena v katero od razstav. Razkrite roke 2 je ustvarjalno-izobraževalen projekt namnjen socializaciji ter dvigu zaposljivosti brezposelnih priseljenk iz Bosne in Hercegovine, Makedonije, Srbije in Kosova, živečih na Jesenicah in v okolici. Njihovi izdelki bodo razstavljeni do 26. 7. v desnem atriju Mestne hiše v Ljubljani.
55. Jazz Festival Ljubljana se nadaljuje 'Vizionarsko in nadvse občutljivo' z recitalom nemškega pianista Joachima Kühna. V tretjem dnevu bodo nastopili še: Marko Črnčec 4, De Beren Gieren s Susano Santos Silva in zvezdnik tokratnega festivala: letošnji grammyjev nagrajenec Gregory Porter. V Galeriji Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost v Kranju bo od danes do 19. septembra na ogled razstava z naslovom ''Ciuha-Šubic-Vidic štirideset let pozneje’’, ki je posvečena trem Prešernovim nagrajencem: Jožetu Ciuhi, Ivetu Šubicu in Janezu Vidicu. Pestro poletno dogajanje do 26. julija napovedujejo tudi v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. V atriju kavarne NUKa se jutri z nastopom skupine Kapobanda, etno zasedbe Marka Hatlaka, pričenja festival z naslovom ''Poleti v NUK''.
Obiskali smo 11. Festival Pranger, srečanje pesnikov, kritikov in prevajalcev poezije.
Razstava National Geographic-50 najboljših fotografij, več o razstavi je povedal Arne Hodalič.
Predstavitev knjižnih novosti Cankarjeve založbe in pripovedovalski večer Trenutek, ujet v led.
V Narodnem muzeju Slovenije so odprli razstavo Aljažev stolp - Ta pleh ima dušo. V Postojni pa so se satresle strune, začel se je namreč 3. Mednarodni festival kitare.
10. Grossmannov festival znanstvenofantastičnega filma in vina bo osrednja tema tokratnih Kulturnic.
Svetovno znana španska flamenko plesalka Maria Pages se predstavlja z Avtoportretom, akademik Drago Tršar pa z plastikami slovenskih slikarjev.
Začenjajo se Glasbeni impulzi 2014 in Ne-festival gledališča zatiranih.
Neveljaven email naslov