Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Narodni galeriji si še do 2. oktobra lahko ogledamo razstavo o gluhem akademskem kiparju povojne generacije Ivanu Štreklju, ki je živel med letoma 1916 in 1975. Ustvarjal je zunanje plastike, ženske akte in portrete. Pomemben del razstave so donacije, največ njegovih del pa hrani Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije. V okviru njihovega projekta Prilagajanje in izdajanje knjig v slovenskem znakovnem jeziku je izšla slikanica Neslišni zvoki dleta – Ivan Štrekelj, gluhi kipar, ki jo je napisala tiflopedagoginja dr. Aksinja Kermauner. Z njo, s koordinatorico projekta Aleksandro Rijavec in z avtorico razstave mag. Matejo Breščak se je pogovarjal Žiga Bratoš.
V Narodni galeriji si še do 2. oktobra lahko ogledamo razstavo o gluhem akademskem kiparju povojne generacije Ivanu Štreklju, ki je živel med letoma 1916 in 1975. Ustvarjal je zunanje plastike, ženske akte in portrete. Pomemben del razstave so donacije, največ njegovih del pa hrani Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije. V okviru njihovega projekta Prilagajanje in izdajanje knjig v slovenskem znakovnem jeziku je izšla slikanica Neslišni zvoki dleta – Ivan Štrekelj, gluhi kipar, ki jo je napisala tiflopedagoginja dr. Aksinja Kermauner. Z njo, s koordinatorico projekta Aleksandro Rijavec in z avtorico razstave mag. Matejo Breščak se je pogovarjal Žiga Bratoš.
Knjige, ki raziskujejo številne tematike, spodbujajo razmišljanje in odpirajo vrata v neznane svetove, izdaja mariborska založba Pivec. Med letošnjimi 40 novostmi so avtorska dela domačih avtorjev in prevodi. Predstavljamo izbor novih izdaj iz predpoletnega in popoletnega časa.
Začetek jeseni je v dunajski galeriji Albertina pospremilo odprtje treh večjih razstav. Ob 70. rojstnem dnevu enega najuspešnejših in najbolj znanih sodobnih umetnikov na svetu Erwina Wurma so pripravili njegovo retrospektivo, pri njih gostujejo velike hiperrealistične risbe Newyorčana Roberta Longa, po 20 letih pa spet na ogled postavljajo skoraj 100 del Marca Chagalla. Tokratna epizoda Kulturnic ponuja barvit sprehod med razstavljenimi umetninami.
Na 17. mednarodnem bienalu sodobne lutkovne umetnosti bodo v Ljubljani od srede do sobote na ogled najboljše lutkovne predstave zadnjih dveh let iz tuje in domače produkcije. Poudarek letošnje edicije je prepletanje tradicionalnih in sodobnih lutkovnih animacij. V Mariboru v septembru poteka deveti festival fotografije, ki se tokrat z naslovom Mrtvi kot ukvarja z velikokrat spregledanimi tematikami in težavami sodobne družbe. V 16 razstaviščih svoja dela predstavljajo novi in uveljavljeni fotografi.
Med vsemi gledališkimi hišami Mestno gledališče ljubljansko novo sezono odpira s kar dvema zaporednima premierama. Ena sama noč na Oktoberfestu leta 1932 je prikaz družbe v drami Kazimir in Karolina, ki jo je leto dni pred Hitlerjevim prihodom na oblast napisal na Reki rojeni avstrijsko-madžarski dramatik Odon von Horvath, druga uprizoritev, Čas za veselje sodobnega norveškega dramatika Arneja Lygreja, pa se ukvarja z vprašanjem, kdo smo drug drugemu v pripadnosti in skupnosti.
V minutah o kulturi tokrat o letošnji Rožančevi nagrajenki Heleni Koder, scenaristki in režiserki, ki je žirijo prepričala z zbirko esejev Krošnja z neznanimi sadeži. V njenih esejih se prepletajo film, slikarstvo, literatura, jezik in vedno znova poezija, o kateri sta se po podelitvi nagrade pogovarjala z Vladom Motnikarjem. V nadaljevanju programa pa smo se skupaj s Heleno Kodrič Cizerl oglasili pred vrati festivala Docudoc. Festival se v Lutkovnem gledališču Maribor začenja nocoj s projekcijo filma Nekoč v Posočju režiserke Eme Kugler, o vseh ostalih njegovih poudarkih in čaru dokumentarnega filma pa slišite v prispevku.
Maček Muri, Kekec, Mojca Pokrajculja in Muca Copatarica, to je le peščica najbolj znanih slikanic, ki so zaznamovale generacije. Pri Mladinski knjigi so se z izdajo monografije, ki jo sestavlja 30 reprodukcij najbolj znanih ilustracij iz otroških slikanic, poklonili legendarnim slovenskim ilustratorkam in ilustratorjem. Ob predstavitvi monografije in začetku Festivala izvirne slovenske slikanice smo se z veličastnimi 30 pogovarjali o pomenu ilustracij za otroke, razvoju slovenske ilustracije skozi čas in tudi o tem, kaj pomeni biti ilustrator ali ilustratorka.
Odprti globus / Going global, skupinska razstava v Galeriji Cankarjevega doma, predstavlja umetnost milenijske generacije, ki je odrasla s prehodom iz analognega v digitalni svet. Deset umetnic in umetnikov je prvotno umetniško izobrazbo pridobilo doma, nato pa študij nadaljevalo v tujini. Tam so tudi ostali, v tujini delujejo in so vpeti v mednarodni trg. Svoja dela predstavljajo Katarina Caserman, Evgen Čopi Gorišek, Meta Drčar, Živa Drvarič, Katja Felle, Jure Kastelic, Gašper Kunšič, Dino Kužnik, Nana Wolke in Jana Zornik. Umetniške prakse avtorjev in avtoric so različne. Različna so tudi mesta, tako v Evropi kot Združenih državah Amerike, pogosto se selijo ali pa hkrati delujejo na več lokacijah.
V KiBeli v Mariboru Laibach do 5. oktobra predstavlja prostorsko instalacijo Operacija Barbarossa, danes (14. 9.) zvečer pa bo v Avditoriju v Portorožu zadnji koncert poletne turneje skupine Laibach - Opus Dei.
V svetu, kjer vse bolj postaja norma delo od devetih do petih popoldne, je lepo najti čas za razvijanje talentov ali brisanje prahu s police, kjer imate shranjene pripomočke za slikanje, izdelovanje iz gline, pletenje in podobno. O čem govorimo? Vse več mladih svoj prosti čas namenja razvoju različnih rokodelskih spretnosti in obujanju starih hobijev. Zala Brglez je umetnostna zgodovinarka iz Slovenskih Konjic, ki je, kot pravi sama, vedno za, ko gre za umetnost. Kakršnokoli, pravzaprav. Pred kratkim je na Instagramu odkrila taftanje, ročno izdelovanje unikatnih stenskih preprog in se nad njim navdušila tudi sama.
''Moj dom: begunci, migracije in zabrisani spomini po jugoslovanskih vojnah'' je evropski projekt zavoda Maska in partnerjev iz več držav. Del tega bo tudi dvodnevna mednarodna konferenca Vojna in gledališče – pogled v preteklost, premiero pa bo dočakala tudi predstava avtorja Damirja Avdića Šivi.
Zapuščina družine Stupica je izjemna. Gabrijel Stupica je bil modernistični slikar, njegova žena Marlenka Stupica pa slikarka in ilustratorka. Znamenite ilustracije Sneguljčice, deklice s črnimi lasmi in belo poltjo, so poklon njuni hčerki Luciji Mariji, vsi skupaj pa so zaznamovali delo ilustratorke Hane Stupica, ki so jo navdihovale dedkove slike, mamin zasanjani svet domišljije in babičina ustvarjalnost. Njihova dela so prvič združili na razstavi, ki so jo odprli v Galeriji Velenje.
V ljubljanski galeriji Equrna tokrat ne bomo naleteli na slikarska ali kiparska dela, temveč na fotografije in videe. In čeprav v njih lahko prepoznamo neko estetiko, je namen predvsem razmislek o samem mediju, procesu nastajanja umetniškega dela in gledanju. Razstavljata likovna in konceptualna umetnika Nika Špan in v Grčiji živeči Anglež Richard Whitlock [ríčard uítlok]. Naslov je hudomušen, kot pravita: Zapri oči. Nekaj več kot 80 let je od prvega izida Malega princa, dela francoskega pisatelja in pilota Antoinea de Saint-Exupéryja, ki je zelo aktualno tudi dandanes. Osamljenost, prijateljstvo, ljubezen, izguba, predvsem pa resnica, za katero moramo gledati z drugačnimi očmi, da bi jo spoznali, so temeljni pojmi te večne zgodbe, ki so vodili tudi ustvarjalce istoimenske baletne predstave, ki bo premiero na odru ljubljanske Opere in baleta ugledala jutri (v petek). O tem, kako so Malega princa v baletni preobleki pripravljali z mislijo na mlado občinstvo in kako nam partitura - podobno kot Mali princ - ob vsakokratnem poslušanju odstira povsem novo zgodbo, smo se pogovarjali s koreografom in avtorjem libreta Lukasom Zuschlagom in skladateljico Aleksandro Naumovski Potisk.
Še do sobote bo v Benetkah filmsko, tam namreč od prejšnje srede poteka 81. mednarodni filmski festival, ki je najstarejši festival te vrste na svetu. Beneški festival, ki je na Lidu zasidran že od leta 1932, je poleg canskega najbolj relevanten za prihajajočo sezono nagrad in naslednjo podelitev oskarjev. Letošnji festival je za razliko od lani, ko je zaradi stavke v Hollywoodu v Benetke pripotovalo precej manj filmskih zvezdnikov kot običajno, obiskalo kar nekaj znanih osebnosti med drugimi tudi George Clooney in Brad Pitt.
Amira Medunjanin je sarajevska pevka in umetnica, ki je prepoznavna predvsem po svojih interpretacijah tradicionalne glasbe jugovzhodne evrope. Še posebej se posveča bosansko-hercegovski glasbeni tradiciji sevdaha.
Na 18. mednarodnem festivalu Platforma sodobnega plesa se bo na različnih prizoriščih v Mariboru do sobote zvrstilo deset plesnih in gibalnih predstav domačih in tujih umetnikov. Tema letošnjega festivala je Polnih 18 ali prehod v polnoletnost.
19. mednarodni plesni festival Front@ v Murski Soboti bo odprl Gran bolero španskega koreografa Jesusa Rubia Gama v izvedbi plesalcev En – Knap Group iz Ljubljane in Zagrebškega plesnega ansambla. Letošnja Front@ bo med 28. in 31. avgustom na različnih prizoriščih v Murski Soboti ponudila 18 plesnih del, dve delavnici in pogovore z gostujočimi umetniki in umetnicami.
V sredo se odpira 81. Beneški filmski festival, najstarejši med največjimi, ki se je začel leta 1932 na terasi hotela Excelsior, kjer se še danes srečujejo cineasti celotnega sveta. Vse do konca druge svetovne vojne se je festival soočal s pestro zgodovino in se je zato moral kasneje vzpostaviti na novo. Danes 81. beneška Mostra predstavlja ozaveščanje in promocijo svetovne kinematografije, en del pa je namenjen tudi restavriranju in ohranjanju za boljše razumevanje njene zgodovine. Med več kot sto filmi v raznih sekcijah, se v glavnem tekmovalnem programu za beneškega leva poteguje 15 režiserjev in 6 režiserk, predsednica žirije pa je francoska igralka Isabelle Huppert. Umetniški direktor in glavni selektor festivala, Alberto Barbera, napoveduje svetovne premiere filmov z neverjetnim razmahom domišljije in vizionarskimi idejami.
Konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja se je v Združenih državah in Angliji začela razvijati nova zvrst odrske umetnosti, ki je izvirala iz varietejske umetnosti, kjer so nastopajoči na odru to, kar so v zakulisju, brez pripomočkov ali soigralcev. Njihova komunikacija je neposredna, njihov namen pa občinstvo nasmejati do solz in pri tem dodati kakšno moralno lekcijo. Govorimo o standupu. Sinoči se je na Ljubljanskem gradu začel že 17. Festival slovenske komedije - Panč. Z nastopajočimi in organizatorji smo se pogovarjali o začetkih, izkušnjah in tudi o tem, kaj pomeni standup v našem prostoru.
V četrtek se bo v Ljubljani začel 27. mednarodni festival sodobnih uprizoritvenih umetnosti Mladi levi. Z mednarodnim projektom Skupne krajine bo najprej povabil v naravo ob Koseškem bajerju, preden se bodo zadnji teden avgusta zvrstili dogodki pretežno v Stari mestni elektrarni.
Na Ptuju in v drugih mestih po Sloveniji in čez mejo se začenja eden od največjih in najbolj prepoznavnih mednarodnih pesniških festivalov, že 28. festival Dnevi poezije in vina, ki bo poleg velikih večernih pesniških branj in koncertov, okroglih miz in otroškega programa do 24. avgusta ponudil številne novosti in drobna glasbena, gledališka, filmska in fotografska presenečenja. Začenja pa se tudi jubilejna deseta izdaja festivala FeKK. Mednarodni festival kratkega filma bo v prazničnem razpoloženju predstavil pester program s podnaslovom To ni faza / It’s Not a Phase.
Neveljaven email naslov