Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Aleš Mendiževec je magister ekonomije in doktor filozofije. Je nekdanji urednik redakcije za kulturo in humanistične vede na Radiu Študent in sedanji urednik pri založbi Maska, pri kateri je nedavno izšel njegov prvenec Naključje in jaz – Filozofija za Louisa Althusserja.
Z njim se pogovarjamo o naključjih, pa o tem, kako vplivajo na naša življenja, kako se lahko pogled na naključja poveže s pogledom na aktualni čas in na prihodnost. Nenazadnje pa tudi o tem, kaj ima naključje z depresijo in ljubeznijo in zakaj ni nujno, da izkoristimo prav vsako priložnost, ki se nam ponuja. Včasih je namreč povsem dobro kaj tudi izpustiti.
Aleš Mendiževec je magister ekonomije in doktor filozofije. Je nekdanji urednik redakcije za kulturo in humanistične vede na Radiu Študent in sedanji urednik pri založbi Maska, pri kateri je nedavno izšel njegov prvenec Naključje in jaz – Filozofija za Louisa Althusserja.
Z njim se pogovarjamo o naključjih, pa o tem, kako vplivajo na naša življenja, kako se lahko pogled na naključja poveže s pogledom na aktualni čas in na prihodnost. Nenazadnje pa tudi o tem, kaj ima naključje z depresijo in ljubeznijo in zakaj ni nujno, da izkoristimo prav vsako priložnost, ki se nam ponuja. Včasih je namreč povsem dobro kaj tudi izpustiti.
Hommage kraškemu ovčarju, naši edini preostali avtohtoni pasmi psov, je novi dokumentarni film Sinovi burje režiserja Mihe Čelarja, ki je nastal na pobudo akademskega slikarja, predsednika Kluba kraških ovčarjev Slovenije in avtorja knjige o sinovih burje Blaža Vehovarja. Film v svet pastirstva pospremi malega Krasa Pižmohtovega, ki se je 25. maja lani skotil v psarni Emila Pižmohta v Otaležu na Cerkljanskem, zdaj pa že pase ovčke Kržičevih na Sveti Ani nad Podpečjo. Film, ki skuša prikazati tudi, da je prava pot sobivanje med divjimi zvermi in človekom, z vzporedno zgodbo predstavi tudi volka Slavca, ki se je leta 2012 podal vse do Verone in tam osnoval svoj trop. Film je bil premierno prikazan v Štanjelu na Dnevu kraškega ovčarja, na 1. programu naše televizije pa bo na sporedu v torek, 15. junija, ob 20.55.
V Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani je vse do konca leta na ogled razstava, posvečena življenju in delu Branislave Sušnik, slovenske znanstvenice v Paragvaju, pripoveduje pa tudi zgodbo o tamkajšnjih staroselskih skupnostih. In kaj v branje priporoča avtorica razstave dr. Marija Mojca Terčelj s Fakultete za humanistične študije Koper, ki je odlična poznavalka dela Branislave Sušnik ter etničnih skupin Paragvaja.
Prostor Sečoveljskih solin je rezultat 700 let dela z rokami, prisotnost človeka in narave. Soline so čarobno okolje, ki vsakega prevzame. Šola solinarstva bi z učenjem pridelovanja soli in vpetostjo v lokalno okolje razvijala nove vsebine ter ohranjala nekdanjo kulturno dediščino. Revitalizirati želijo južni del solin, ki je trenutno v zelo slabem stanju. "Lepoto vidim v sožitju, rezultat je viden v krajini. Problem je vhod v soline, tudi to, da se turizem meša s produkcijo in vstop turizma v čisto jedro solin ni pravo." - prof. dr. Tatjana Capuder Vidmar, Oddelek krajinske arhitekture na Biotehniški fakulteti, mentorica šole solinarstva
Program 8. mednarodnega festivala žanrskega filma Kurja polt bo odločno sodoben, filmski nosilci drastično digitalni, festival pa po svoji izvedbi hibriden. Filme bodo predvajali v kinu (v Kinodvoru in Slovenski Kinoteki) in na spletu. Virtualna bo tudi Konferenca kultnega filma.
Slovenija bo dobila nov filmski festival, festival delavskega filma KAMERAT. Potekal bo od 1. do 3. julija v rudniku Trbovlje – Hrastnik. Na uvodnem dejanju festivala je ena od jam rudnika osem let po zaprtju ponovno oživela s projekcijo dveh kratkih filmov.
Saksofonist Cene Resnik se je po študiju jazzovske glasbe usmeril na samostojno glasbeno-ustvarjalno pot. Zadnja leta se intenzivno ukvarja z raziskovanjem polja in meja proste improvizirane glasbe.Ob celi vrsti odmevnih in mednarodno priznanih projektov in zasedb ter nastopov doma in v tujini je izšlo približno 30 albumov – tako samostojnih avtorskih projektov kot plošč, na katerih sodeluje z drugimi glasbeniki. Na 16. festivalu slovenskega jazza na Ravnah na Koroškem bo jutri premierno nastopil trio ''Resnik/Šalamon/Krhlanko'' v zasedbi: Cene Resnik – tenor saksofon, Samo Šalamon – kitara, Bojan Krhlanko – bobni. Predstavil bo svoj spoj improvizirane in komponirane glasbe. Kaj priporoča Cene Resnik?
Gregor Božič je raziskovalec starih sadnih sort in filmski režiser. Živi med Gorico in Novo Gorico, kjer nadaljuje kulturno dediščino, ki jo v tem prostoru narekuje narava. V sklopu Evropske prestolnice kulture je oblikoval Zemljevid starih sadovnjakov, s katerim je želel v kulturno dogajanje vplesti tudi marginalne dele na Goriškem. Narediti stvari, ki bodo ostale obravnavane teme tudi po koncu projekta Evropska prestolnica kulture 2025. V delo vpleta povezavo z naravo in obnovljivimi viri. Prizadeva si, da bi se ohranili živi sadovnjaki in da bi kot družba spremenili kulturni diskurz, ki umetnike obravnava kot priveske, potrebne subvencioniranja. Svojo zgodbo starih sadovnjakov nadaljuje kot štipendist rezident prestižnega francoskega inštituta moderne umetnosti Le Fresnoy v Lillu. “Šele ko se začneš ukvarjati s tako stvarjo, kot so stari sadovnjaki, razumeš, koliko časa so ljudje vložili v del zemlje, ki ga danes nihče več ne obdeluje, ker se ekonomično ne splača.”
S premiero predstave Domovina se po dolgem premoru v živo na veliki oder Španskih borcev v Ljubljani vrača mednarodna plesna skupina EN-KNAP Group. Predstava Domovina, ki je nastala v koreografiji Iztoka Kovača in plesalcev skupine EN-KNAP Group ter v sodelovanju z avstralsko skladateljico Cathy Milliken in pevcem Michaelom Schiefelom, odgovarja tudi na vprašanje: "Kako je mogoče med vsem slišanim odplesati nekaj nezaslišanega?". Foto: Andrej Lamut
S fotografijo ga je zbližal oče Dragan, ko mu je pri trinajstih letih za novo leto kupil prvi fotoaparat. Od takrat ga ni izpustil iz rok. Danes je Srdjan Živulović fotoreporter, ki je pred leti za eno svojih fotografij beguncev prejel Pulitzerjevo nagrado, upokojen, del njegove fotografske zapuščine, fotografije, ki prikazujejo dogodke izpred 30 let, ki so privedli do samostojne Slovenije, pa prikazuje razstava v Narodnem muzeju na Metelkovi.
Bogdan Benigar, vodja programa jazza in glasb sveta v Cankarjevem domu, je v priporočilo združil pisano paleto predlogov. Foto: Nada Žgank
Predstava Zberi svoje ptice se poda na poslednje potovanje polno vtisov, spominov in hudomušnih prerekanj. Glavni osebi v predstavi nimata imen, sta starka in starec ter simbolno predstavljata celotno človeštvo. Protagonista sta upodobila upokojena igralca Sandi Pavlin in Jadranka Tomažič. Predstava Zberi svoje ptice bo danes ob 20. uri premierno prikazana v Cankarjevem domu. Branko Potočan jo je režiral, oblikoval scenografijo in koreografijo. Besedilo je napisala Draga Potočnjak.
V oddaji Prostor bomo vstopili v eno od beneških palač, ki jo je kot dodatni prostor za večje razstave najela Galerija A+A, nekoč reprezentančna galerija slovenske umetnosti v Benetkah. V času 17. beneškega bienala arhitekture sta kuratorja Aurora Fonda in Sandro Pignotti, ki tudi vodita galerijo, postavila razstavo Unlikely - Neverjetno. Na otvoritvi je bila Nina Zagoričnik.
25. maj je tudi svetovni dan brisače, dan, ko se spomnimo na življenje in delo Douglasa Adamsa, in to že vse od smrti avtorja kultne knjižne klasike – trilogije v petih delih z naslovom Štoparski vodnik po Galaksiji. Temu delu je posvečen tudi podkast "Opravičujemo se za vse nevšečnosti", ki že eno leto, vsak teden, obdeluje po eno poglavje iz Štoparca. Več o podkastu nam je povedal eden izmed ustvarjalcev le-tega Peli oziroma Davorin Pavlica.
Katero glasbo ste si zapomnili zaradi filma, ali film zaradi glasbe? Na vprašanje tokrat odgovarja Veronika Šoster, literarna kritičarka, komparativistka in pesnica, za svojo dušo tudi filmska kritičarka.
Mini teater Ljubljana se je po dolgem premoru z igralci in predstavami včeraj vrnil na oder v živo in hkrati ponudil tudi možnost spletnega ogleda premiere najnovejše predstave ''Pride konj v bar'', ki je nastala po literarnem delu Davida Grossmana v režiji hrvaškega režiserja Ivana Planinića. Ponovitvi predstave bosta danes in jutri v dvorani Mini teatra. Priporoča: Robert Waltl, direktor Mini teatra, režiser, lutkar in dramski igralec.
Iz Benetk v živo: Kako bomo živeli skupaj je geslo 17. beneškega arhitekturnega bienala. Slovenska ekipa, ki jo sestavljata arhitekta Blaž Babnik Romaniuk in Rastko Pečar ter kustosinji, umetnostni zgodovinarki Martina Malešič in Asta Vrečko, tam predstavlja projekt Skupno v skupnosti. Raziskujejo nekdanje družbene infrastrukture zadružnih domov.
Ena najbolj uspešnih in gledanih serij Netflixa minulo leto je bila zagotovo serija Damin gambit, ki si jo je v prvem mesecu od premiere gledalo 62 milijonov gospodinjstev, kar je rekord v kategoriji igranih miniserij. Serija Damin gambit je nastala po istoimenski knjižni predlogi ameriškega pisatelja Walterja Tevisa, ki jo je izdal leto dni pred svojo smrtjo. Nedavno so pri nas, 38 let po izzidu, prevedli tudi v slovenščino. Več pa Branka Fišer iz založbe Učila, pod okriljem katere je knjiga Damin gambit v slovenščini izšla.
"Prihodnost muzejev: okrevanje in novi izzivi" je letošnja tema mednarodnega muzejskega dneva, ki ga praznujemo že od leta 1977. Več kot 37.000 muzejev v več kot 158 državah odpre svoja vrata in pripravi posebne programe. Med njimi je tudi Slovenija s svojo mrežo raznovrstnih muzejev in galerij - z dnevom odprtih vrat in številnimi prireditvami. foto: ICOM Slovenija
Če za najpopularnejši strip na svetu velja strip o debelem, lenem in nergavem oranžnem mačku - največ dnevnih časopisov izdaja prav Garfielda - pa je strip o Charlieju Brownu, Snoopyju in njunih prijateljih, ki so ga poimenovali The Peanuts, označen kot najdaljša zgodba, ki jo je kadarkoli povedal en sam človek. Avtor stripa Charles Monroe Schulz je strip risal v obliki pasic s štirimi polji vsak dan, 50 let. Izbor najboljših že nekaj let v knjižicah Mulčki izdaja založba Graffit.
Profesor doktor Boris Kryštufek je muzejski svetnik in vodja Kustodiata za vretenčarje v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, ki ga na Valu 202 običajno gostimo, ko govorimo o naravoslovnih zbirkah, biodiverziteti, malih sesalcih in drugih zooloških temah. Danes pa nam pove, kaj rad bere in priporoča v branje.
Neveljaven email naslov