Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Wisława Szymborska je avtorica, ki je že nekaj časa nesporni del svetovnega literarnega kanona, čeprav njeni literarni začetki menda niso z ničemer nakazovali, da bi se to lahko zgodilo. Slovenci se lahko pohvalimo z enim najobsežnejših knjižnih izborov njenih pesmi, pripravila in prevedla ga je dobra poznavalka Szymborske, Jana Unuk. V knjigi, izšla je pod naslovom Radost pisanja, je objavljen tudi izbor njenih feljtonskih zapisov. Poezija poljske nobelovke je na prvi pogled lahkotna, pravi Jana Unuk, toda vsak prevajalec ve, da gre za zelo kompleksno in minuciozno tkanje.
Z Jano Unuk o življenju in delu Wisławe Szymborske
Wisława Szymborska je avtorica, ki je že nekaj časa nesporni del svetovnega literarnega kanona, čeprav njeni literarni začetki menda niso z ničemer nakazovali, da bi se to lahko zgodilo. Slovenci se lahko pohvalimo z enim najobsežnejših knjižnih izborov njenih pesmi, pripravila in prevedla ga je dobra poznavalka Szymborske, Jana Unuk. V knjigi, izšla je pod naslovom Radost pisanja, je objavljen tudi izbor njenih feljtonskih zapisov. Poezija poljske nobelovke je na prvi pogled lahkotna, pravi Jana Unuk, toda vsak prevajalec ve, da gre za zelo kompleksno in minuciozno tkanje.
206 epizod
Pogovorno raziskovanje zanimivih književnih krajin z literati, prevajalci, teoretiki, profesorji, uredniki in drugimi, ki se posvečajo leposlovju in knjigi širše. Pogosto osvetljujemo opuse izbranih slovenskih in tujih literatov, razmišljamo o literarnih trendih in pretresamo strokovnejša vprašanja iz literarne vede.
Wisława Szymborska je avtorica, ki je že nekaj časa nesporni del svetovnega literarnega kanona, čeprav njeni literarni začetki menda niso z ničemer nakazovali, da bi se to lahko zgodilo. Slovenci se lahko pohvalimo z enim najobsežnejših knjižnih izborov njenih pesmi, pripravila in prevedla ga je dobra poznavalka Szymborske, Jana Unuk. V knjigi, izšla je pod naslovom Radost pisanja, je objavljen tudi izbor njenih feljtonskih zapisov. Poezija poljske nobelovke je na prvi pogled lahkotna, pravi Jana Unuk, toda vsak prevajalec ve, da gre za zelo kompleksno in minuciozno tkanje.
Z Jano Unuk o življenju in delu Wisławe Szymborske
Wisława Szymborska je avtorica, ki je že nekaj časa nesporni del svetovnega literarnega kanona, čeprav njeni literarni začetki menda niso z ničemer nakazovali, da bi se to lahko zgodilo. Slovenci se lahko pohvalimo z enim najobsežnejših knjižnih izborov njenih pesmi, pripravila in prevedla ga je dobra poznavalka Szymborske, Jana Unuk. V knjigi, izšla je pod naslovom Radost pisanja, je objavljen tudi izbor njenih feljtonskih zapisov. Poezija poljske nobelovke je na prvi pogled lahkotna, pravi Jana Unuk, toda vsak prevajalec ve, da gre za zelo kompleksno in minuciozno tkanje.
Vlada Urošević, urednik in upokojeni profesor ter raziskovalec primerjalne književnosti na Univerzi v Skopju, meni, da je poezija najvišja oblika rabe jezika. In rabe jezika, bolj ali manj ustvarjalne, dobro pozna, saj je - kot pesnik, pisatelj in prevajalec - tudi eden najbolj plodovitih makedonskih literarnih ustvarjalcev.
Ko govorimo o literarnem kanonu, imamo po navadi v mislih skupek literarnih besedil, ki so splošno sprejeta kot kakovostna, nadpovprečno dobra. Malo manj pogosto pa se verjetno vprašamo, kdo in kaj vse kanon oblikuje, kako nastaja. Ali, ne nazadnje: o čem govorimo, ko govorimo o literarnem kanonu, o bolj kot ne zaključeni množici ali morda o nečem, kar je po naravi veliko bolj procesno? O teh in drugih vprašanjih z literarno zgodovinarko in teoretičarko, redno profesorico za slovensko književnost na filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Alojzijo Zupan Sosič.
Ko govorimo o literarnem kanonu, imamo običajno v mislih skupek literarnih besedil, ki so splošno sprejeta kot kakovostna, nadpovprečno dobra. Malo manj pogosto pa se verjetno vprašamo, kdo in kaj vse kanon oblikuje, kako nastaja. Ali, ne nazadnje: o čem govorimo, ko govorimo o literarnem kanonu, o neki bolj kot ne zaključeni množici ali morda o nečem, kar je po svoji naravi veliko bolj procesno? O teh in drugih vprašanjih z literarno zgodovinarko in teoretičarko, redno profesorico za slovensko književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Alojzijo Zupan Sosič.
Varna razdalja, roman, ki je pred oči javnosti ponesel prodorno sodobno argentinsko avtorico Samanto Schweblin, je zelo posebno, večplastno, dialoško grajeno delo, ki nagovarja raznolik krog bralcev. Od takih, ki imajo radi poetično leposlovno govorico, do ljubiteljev grozljivejših literarnih tonov ali ekološko ozaveščenih tematik. Kako je vse to prepleteno v harmonično, homogeno celoto, miniaturno literarno mojstrovino, razmišljamo s prevajalko knjige, Saro Virk in avtorjem spremnega besedila, Denisom Škofičem.
Varna razdalja, roman, ki je pred oči javnosti ponesel prodorno sodobno argentinsko avtorico Samanto Schweblin, je zelo posebno, večplastno, dialoško grajeno delo, ki nagovarja raznolik krog bralcev. Od takih, ki imajo radi poetično leposlovno govorico, do ljubiteljev grozljivejših literarnih tonov ali ekološko osveščenih tematik. Kako je vse to prepleteno v harmonično, homogeno celoto, miniaturno literarno mojstrovino, razmišljamo s prevajalko knjige, Saro Virk in avtorjem spremnega besedila, Denisom Škofičem.
V oddajo Literarna matineja smo povabili Uroša Zupana – pesnika, pisatelja, prevajalca in bralca, knjigoljubca z veliko začetnico. Ob njegovi knjigi esejev Arheologija sedanjosti se bomo z njim pogovarjali o branju, pisanju, zavisti, slogu, vsebini, pa tudi o tem, kako in kdaj nam kakšne knjige zlezejo pod kožo.
Neveljaven email naslov