Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Letošnja komisija za nagrado kresnik je izbirala med 185 romanesknimi naslovi; lani jih je bilo nekoliko manj – nabor romanov, ki so se potegovali za to nagrado, je obsegal 170 del. Zato pa je bilo leto prej, v letu po epidemiji, število novih izvirnih slovenskih romanov – 200. Zdi se, da našo romaneskno, morda celo literarno ustvarjalnost sploh, zaznamuje izjemna produktivnost. Kakšne pa so kakovost, izvirnost, drznost teh del? Gostimo člana komisije za nagrado kresnik, literarna kritika, Roberta Kureta in Tanjo Petrič.
206 epizod
Pogovorno raziskovanje zanimivih književnih krajin z literati, prevajalci, teoretiki, profesorji, uredniki in drugimi, ki se posvečajo leposlovju in knjigi širše. Pogosto osvetljujemo opuse izbranih slovenskih in tujih literatov, razmišljamo o literarnih trendih in pretresamo strokovnejša vprašanja iz literarne vede.
Letošnja komisija za nagrado kresnik je izbirala med 185 romanesknimi naslovi; lani jih je bilo nekoliko manj – nabor romanov, ki so se potegovali za to nagrado, je obsegal 170 del. Zato pa je bilo leto prej, v letu po epidemiji, število novih izvirnih slovenskih romanov – 200. Zdi se, da našo romaneskno, morda celo literarno ustvarjalnost sploh, zaznamuje izjemna produktivnost. Kakšne pa so kakovost, izvirnost, drznost teh del? Gostimo člana komisije za nagrado kresnik, literarna kritika, Roberta Kureta in Tanjo Petrič.
Javna agencija za knjigo je bila ustanovljena konec leta 2008 z namenom, da sistematično skrbi za razvoj celotnega področja slovenske knjige v javnem interesu. Obseg njenega delovanja je širok, še posebej v zadnjih letih, v času priprav in izpolnjevanja nalog, vezanih na dva velika in pomembna projekta: mišljena sta projekt Slovenija, osrednja gostja mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu 2023, in projekt Slovenija – častna gostja mednarodnega knjižnega sejma v Bologni 2024. Medtem ko prvi že poteka, se v drugega – tako rekoč tik pred njegovim začetkom – oziramo še s precejšnjim strahom. Pred svetovnim dnevom knjige in avtorskih pravic smo zato v oddajo Literarna matineja povabili Katjo Stergar, ki je s 1. novembrom 2022 prevzela mesto vršilke dolžnosti direktorice Javne agencije za knjigo.
O čem govorimo, ko govorimo o sonetu? O čem govorimo, ko govorimo o dvodelni zgradbi klasičnega soneta? Kdaj in kje nastane sonetna oblika, s čim povezujemo njen izvor? Kdaj pa se pojavijo prve teoretske obravnave soneta, kako ga opredeljujejo? Kako daleč segajo začetki slovenskega soneta, kateri je prvi znani slovenski sonet? O teh in drugih vprašanjih, povezanih s sonetno obliko, razmišljamo s profesorjem dr. Petrom Svetino, tudi avtorjem antologije slovenskega soneta, ki je pod naslovom Štirinajstica izšla v zbirki Kondor pri Mladinski knjigi.
Še do nedavnega smo črno skrinjico povezovali zgolj z zračnim prometom in bolj kot ne tragičnimi dogodki, v zadnjem času pa ljubitelji poezije ob omembi Črne skrinjice pogosteje pomislimo na dobro knjigo. Vzrok za to je založba s tem imenom, Črna skrinjica torej, ki sta jo vzpostavila Dejan Koban in Miha Maurič in s tem – ob drugem – dokazala, da v Sloveniji še obstajajo ljudje, ki jim gre za načrtno izdajanje dobre poezije. Medtem ko Črna skrinjica v branje že ponuja nekaj zelo odmevnih izvirnih del slovenskih avtorjev, tokrat predstavljamo le najnovejše med njimi, knjigo Navade in uzance pesnika, pisatelja, lektorja in prevajalca Jerneja Županiča – ter seveda Črno skrinjico. Gostimo Dejana Kobana in Jerneja Županiča.
Oddajo Literarna matineja tokrat posvečamo nedavno preminuli Dubravki Ugrešić (1949–2023), literarni zgodovinarki in pisateljici hrvaških korenin. Uveljavila se je z romanopisjem, kratko prozo in esejistiko, v svojih besedilih pa se je posvečala predvsem vprašanjem identitete in narodne pripadnosti. V začetku devetdesetih je zapustila Hrvaško, saj se ni strinjala z nacionalistično politiko. Njena leposlovna dela so prevedena domala v vse evropske jezike, prejela je tudi številne mednarodne nagrade, med drugimi kristal Vilenice (1989) in mednarodno nagrado Vilenice (2016). Predlogo za igrani Literarni večer o Dubravki Ugrešić je pripravila Đurđa Strsoglavec. Avtorica literarnega dela: Dubravka Ugrešić, prevajalci: Jurij Hudolin, Jana Unuk, Višnja Fičor, Denis Poniž, Đurđa Strsoglavec, Klarisa Jovanović, režiser: Igor Likar, bralca: Maja Moll, Bernard Stramič, interpreti: Vesna Jevnikar, Nataša Barbara Gračner, Brane Grubar, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojster zvoka: Nejc Zupančič, urednika oddaje: Vlado Motnikar, Tina Kozin, leto produkcije: 2016.
Dr. Kristina Kočan se s poezijo ukvarja zelo celostno: kot ljubiteljska in profesionalna bralka, kot avtorica, prevajalka in posrednica, kot raziskovalka in producentka. Zdi se, da s poezijo živi vsak dan, da z njo tako rekoč diha. Če ob to dodamo še dejstvo, da je za svojo knjigo poezije Selišča, izšla je pri mariborski založbi Litera, lani prejela Veronikino nagrado, smo s tem verjetno odgovorili na vprašanje, zakaj je odlična sogovornica za razmišljanje o poeziji in dnevu, ki ji je posvečen.
Evald Flisar, pisatelj, dramatik, pesnik, prevajalec in urednik, ima bogat in priznan opus, ki obsega knjigo poezije, romane, kratko prozo, potopise, esejistični knjigi, dve knjigi za mlade bralce in drame. Pred izidom je že avtorjevo petdeseto izvirno delo. A številke v povezavi s Flisarjevim opusom postanejo zares impozantne, ko se ozremo v tujino, kjer danes živi prek 245 avtorjevih del v 40 različnih jezikih, kar ga umešča v sam vrh naših najbolj prevajanih in tudi najbolj uveljavljenih avtorjev. Z razgibano življenjsko in bogato ustvarjalno potjo Evalda Flisarja se lahko podrobneje seznanimo iz obsežne, v marsikaterem pogledu izjemne monografije Življenje in delo Evalda Flisarja, ki jo je pripravila in uredila Katja Klopčič Lavrenčič. Prav s Katjo Klopčič Lavrenčič, sicer lektorico in urednico, razmišljamo o Flisarjevem življenju in delu. Ob njej smo v studio povabili še Alenko Urh, prevajalko, kritičarko in urednico ter prav tako dobro poznavalko avtorjevega dela.
Opus italijanskega pisatelja Prima Levija ni zelo obsežen, je pa toliko bolj tehten in je Leviju zagotovil prav posebno mesto med klasiki svetovne književnosti. Verjetno ni razgledanega bralca, ki ob omembi Prima Levija ne bi pomislil na njegovo pričevanjsko literaturo, s katero je ovekovečil grozodejstva holokavsta. A avtorjev opus ima tudi drugo stran, namreč tisto, s katero se odpira bolj kot ne čisti fikciji in njenim fantastičnim razsežnostim, opozarja Irena Prosenc, profesorica italijanske književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki je avtorju in njegovemu opusu posvetila več kot dvajset raziskovalnih let. Svoja spoznanja o ključnih vidikih ustvarjanja Prima Levija predstavlja v dvojezični italijansko-slovenski monografiji Primo Levi v ogledalu. Leto produkcije: 2022
Pisatelj Sarival Sosič je človek raznoterih zanimanj: je učitelj glasbene vzgoje, diplomirani komparativist, profesor umetnostne zgodovine in doktor znanosti, službuje pa kot kustos v Mestni galeriji Ljubljana. Vsa ta področja vstopajo tudi v njegovo leposlovje, in sicer tako na vsebinski, kot na slogovni ravni. Doslej se je podpisal pod tri romane in knjigo kratke pripovedi. Prav slednja, zbirka z naslovom Ne morem ven, ki je izšla pri založbi Litera, je tokrat v središču našega zanimanja. Gre namreč za prav posebno delo: temelji na ritmični, poetični, sinestetični govorici, ki nagovarja vse bralčeve čute in s podobami, simboli in arhetipi vzpostavlja estetske, mnogopomenske svetove.
Kakšni ljudje so bili pisatelji ali pisateljice, ki so danes del svetovnega kanona in s tem del šolskih kurikulov, del našega kolektivnega spomina, ki kot taki živijo v referencah umetnosti, popkulture in javnega diskurza sploh? So bili ekstravagantni geniji, nepojmljivi čudaki, morda celo oboje hkrati, ali so bili povsem običajni ljudje s svojimi hibami in krepostmi? O tem lahko razmišljate ob knjigi Napisana življenja, ki jo je podpisal nedavno preminuli Javier Marias, tudi sam klasik španske književnosti. Izšla je pri založbi Sodobnost international v prevodu dr. Barbare Pregelj. Izbrane odlomke bere Mateja Perpar.
Na Filozofski fakulteti v Ljubljani v okviru oddelka za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko že dobrih 50 let deluje lektorat švedščine; ob jubileju njegovega delovanja je pri Založbi Univerze v Ljubljani izšla knjiga Glasovi s severa – Antologija švedske književnosti. V njej so predstavljeni prevodi več generacij študentk in študentov lektorata. Knjiga vsebuje reprezentativna dela švedske književnosti, tako klasičnih avtorjev kot predstavnikov mlajše generacije. Gostimo Mito Gustinčič Pahor, lektorico za švedščino in urednico knjige, ter Ivo Klemenčič, vodjo tečajev švedščine na Filozofski fakulteti, ki je pri knjigi sodelovala tudi kot prevajalka.
Slovenci smo eden redkih narodov, ki praznik namenjen kulturi praznuje kot enega izmed osrednjih državnih praznikov in je ta dan tudi dela prosti dan. Iz tega bi lahko sklepali marsikaj, najprej pa verjetno to, da ima kultura kot zbir dosežkov in vrednot, ki so rezultat človekovega ustvarjanja, pri nas osrednje mesto. Nekoliko ambivalentno se ob tem sicer zdi, da je prav resor kulturnega ministrstva tisti najmanj privlačen in zanimiv v času oblikovanja novih vlad. Kulturni praznik lahko v eni izmed njegovih dimenzij razumemo tudi kot promocijo slovenske umetnosti in vseh, ki so povezani z njo. Na mednarodni ravni bo ena izmed izjemnih priložnosti za promoviranje naših literarnih in širših kulturnih potencialov letošnje gostovanje na knjižnem sejmu v Frankfurtu, ki se je pravzaprav že začelo. Bo Slovenija znala izkoristiti to priložnost? O vsem tem razmišljamo z dr. Miho Kovačem, sokuratorjem programa Slovenija na Frankfurtskem knjižnem sejmu 2023, in Dušanom Mercem, predsednikom Društva slovenskih pisateljev.
Pred davnimi leti je velikan Pangu ločil nebo in zemljo. Narazen ju je tiščal vsaj osemnajst tisoč let. In nekega dne se je na zemljo spustila boginja Nüwa in iz gline ustvarila ljudi. Tako kitajska mitologija, podrobneje pa jo lahko spoznamo v knjigi Kitajski miti in legende. Knjiga, izdala jo je Miš založba, je delo slovenskih avtoric Tine llgo, Mojce Seljak, Katje Simončič in Tjaše Vilotič, prinaša pa njihove predelave 32-ih tradicionalnih kitajskih mitov in legend. Izbrale, prevedle in zapisale so jih po natančnem študijskem pretresu različnih virov, podajajo pa jih v obliki, ki nagovarja najrazličnejše starostne skupine bralcev. Posebnost knjige so bogate ilustracije, ki spremljajo zgodbe mitoloških in legendarnih bitij iz kitajske kulture in jih nazorno približajo bralcu. Podpisujejo jih Peter Škerl, Marta Bartolj, Anka Kočevar, Jure Engelsberger, Jaka Vukotič, Polona Lovšin, Liana Saje Wang in Huiqin Wang. Gostimo avtorico dr. Tino Ilgo in urednico knjige dr. Tino Bilban.
V središču naše tokratne pozornosti bo večmedijska knjiga in knjiga namiznica S|PREHOD. Medtem ko je prva oznaka pri nas že sorazmerno domača, druga to ni. Kaj torej je knjiga namiznica? Je knjiga namiznica tudi vedno večmedijska knjiga? In kdo je avtor prve ali druge: so to vsi tisti, ki sodelujejo pri njenem nastajanju, je morda to nosilec ideje o njeni zasnovi in nastanku, je med ustvarjalci, ki jo podpisujejo, kakšna hierarhična razlika ali so vsi njeni enakovredni tvorci? O tem torej ob knjigi S|PREHOD z dr. Kristino Kočan, pesnico in prevajalko, ki je v to delo prelila veliko svoje ustvarjalnosti. Leto produkcije: 2022.
Ivan Slamnig, živel je med letoma 1930 in 2001, je za časa svojega življenja veljal za enega najbolj vsestranskih hrvaških literarnih ustvarjalcev. Podpisal je deset pesniških zbirk, dve knjigi kratke proze, roman Boljša polovica hrabrosti, ki velja za prvi pomembnejši hrvaški postmodernistični roman ter številne radijske igre. Bil je tudi uveljavljen prevajalec, literarni teoretik in zgodovinar. V slovenskem literarnem prostoru mu doslej ni bilo odmerjene veliko pozornosti, kar pa se bo morda spremenilo s prvim knjižnim izborom njegove poezije. Pripravil in prevedel ga je Peter Svetina, izšel pa je pod naslovom Nostalgija ostanka v zbirki Nova lirika pri Mladinski knjigi.
Andrée Chedid, egiptovsko-francoska pesnica in pisateljica se je rodila in odraščala v svetovljanskem okolju Egipta. Bila je vzgojena v treh jezikih: arabščini, francoščini in angleščini, v kateri je napisala prve pesmi. Po drugi svetovni vojni se je preselila v Francijo in za svoj jezik sprejela francoščino. Ustvarila je impresiven prozni in pesniški opus, za katerega je prejela številne nagrade. V slovenščini jo lahko v knjižni obliki prvič beremo po zalugi prevajalke Žive Čebulj in Književnega društva Hiša poezije, pri katerem je izšla knjiga avtoričinih izbranih pesmi Ubesediti pesem 1949 – 1970. Živa Čebulj je za ta prevajalski podvig prejela nagrado Radojke Vrančič.
Aleš Šteger in Jure Tori s posebnim prepletom glasbe in poezije uspešno nastopata po svetu, občinstvo sta osvojila celo v Šanghaju, Parizu in Berlinu. Njun koncert, izpeljan v predano šamanističnem obredju, bomo čez nekaj dni dočakali tudi v Cankarjevem domu v Ljubljani. Tokrat pa lahko prisluhnete studijskim posnetkom njunega ritualnega posredovanja šestih pesmi (Smehljanje pesnikov, Kode, Bela srajca, Mati moja, Moj mali bog in Sonce stopa za mano), ki jih pesnik Aleš Šteger pospremi tudi svojimi pogledi na sodelovanje z glasbenikom, predstavitve pred občinstvom in na odrsko ritualiziranje poezije sploh.
Leposlovje v radifonsko prirejeni obliki živi v drugačnih razsežnostih od tistih, ki jih ima pri tihem branju, nagovarja sluh in potrebuje drugo obliko koncentracije. A tega, kadar gre za vrhunske izvedbe, ki nas posrkajo v svoj svet, pogosto niti ne uzavestimo. Številne take radiofonske izvedbe literarnih del nastajajo v sodelovanju Uredništva za kulturo in Uredništva igranega programa 3. programa Radia Slovenija, programa Ars; z izborom odlomkov iz njih smo se tokrat spomnili na letošnje prejemnike nekaterih najbolj eminentnih nagrad in priznanj s področja literarnega ustvarjanja.
Nedavno je pri Centru za slovensko književnost v zbirki Aleph izšel romaneskni prvenec Jane Putrle Srdić Po celi ravnini pod nebom. V poetičnem, a dogajalno tudi zelo razgibanem romanu avtorica odpira podobne teme, kot so jo zanimale v poeziji: samorazumevanje, odnosi, meje človeške zavesti, omejitve jezikovnega dojemanja sveta, nezadostnost znanstvenih razlag sveta, a po drugi strani tudi fascinacija nad sodobno znanostjo, nasprotje med naravo in kulturo, moč sodobne tehnologije, njen vpliv na naša življenja. Roman Po celi ravnini pod nebom je v marsikaterem pogledu poseben, ne nazadnje že v tem, da odnose razume čezvrstno in v svojo pripoved spusti tudi pripoved nečloveških bitij. Nedvomno knjiga, ki je ljubitelji dobre literature ne bi smeli spregledati.
Muzej zaključenih razmerij, pesniško-glasbena predstava, v kateri sta združila ustvarjalne moči eden vodilnih slovenskih harmonikarjev Jure Tori in pesnik Kristian Koželj, je nastala ob istoimenskem Koželjevem pesniškem knjižnem prvencu. Izbrana poezija iz knjige, ki je bila ob izidu deležna zelo dobrega kritiškega sprejema, v prepletu s Torijevo glasbo in v Koželjevi interpretaciji zaživi nenavadno slikovito in zaznamuje tudi glasbo, s katero vstopa v interakcijo.
Peter Rezman se je v zavest slovenskih bralcev verjetno najbolj zapisal s svojimi knapovskimi zgodbami. Tisti, ki ne preberejo zgolj treh knjig letno, ga poznajo še kot pesnika in dramatika, in vedo, da rad podpiše tudi bolj ludistična besedila. A vse to je mogoče prebrati na spletu. Nas pa je zanimalo predvsem tisto, česar tam ne najdemo in kar še ni bilo povedano: kako se Peter Rezman pogovarja z Velunjo. S svojo lastno knjigo. In z reko. In kdo potem zares govori.
Neveljaven email naslov