Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pesnik Brane Senegačnik je nedvomno najprepoznavnejši lirik v sodobni slovenski poeziji. S tem smo seveda že povedali, da je jedro njegove lirike osebno doživetje – a ne kar vsako, poljubno. Brane Senegačnik v njej ubeseduje najgloblje eksistencialne uvide in z njimi razpira temeljna bivanjska vprašanja. Osrednji in hkrati osnovni kategorije te poezije sta molk in tišina oziroma njune semantične sopomenke. O tem, kako figurirata v njegovi poeziji, o tem, kako ju izrekati, in o presežnem, ki se z njima razpira, bomo z Branetom Senegačnikom razmišljali ob knjigi poezije z naslovom Prosojnosti. Izšla je pri Celjski Mohorjevi družbi, dr. Miloslav Gudović, avtor spremnega besedila, pa je v njej med drugim zapisal, da je za Senegačnika "pesem, tako kot duša v svetu, jedkanica Presežnega, katerega skrivna prisotnost 'povzroča', da je (človekova in naravna) resničnost 'v megli osvobojena / za resničnost', za svoj pristni lik."
207 epizod
Pogovorno raziskovanje zanimivih književnih krajin z literati, prevajalci, teoretiki, profesorji, uredniki in drugimi, ki se posvečajo leposlovju in knjigi širše. Pogosto osvetljujemo opuse izbranih slovenskih in tujih literatov, razmišljamo o literarnih trendih in pretresamo strokovnejša vprašanja iz literarne vede.
Pesnik Brane Senegačnik je nedvomno najprepoznavnejši lirik v sodobni slovenski poeziji. S tem smo seveda že povedali, da je jedro njegove lirike osebno doživetje – a ne kar vsako, poljubno. Brane Senegačnik v njej ubeseduje najgloblje eksistencialne uvide in z njimi razpira temeljna bivanjska vprašanja. Osrednji in hkrati osnovni kategorije te poezije sta molk in tišina oziroma njune semantične sopomenke. O tem, kako figurirata v njegovi poeziji, o tem, kako ju izrekati, in o presežnem, ki se z njima razpira, bomo z Branetom Senegačnikom razmišljali ob knjigi poezije z naslovom Prosojnosti. Izšla je pri Celjski Mohorjevi družbi, dr. Miloslav Gudović, avtor spremnega besedila, pa je v njej med drugim zapisal, da je za Senegačnika "pesem, tako kot duša v svetu, jedkanica Presežnega, katerega skrivna prisotnost 'povzroča', da je (človekova in naravna) resničnost 'v megli osvobojena / za resničnost', za svoj pristni lik."
»Stockholmski javni promet vam podarja trenutke poezije. Med vožnjo z vlakom, podzemno železnico ali avtobusom lahko v miru preberete po eno pesem, tako da utegnete o njej razmisliti do naslednje postaje ali do konca vožnje. To je ena izmed konkurenčnih prednosti kolektivnega prometa,« je v uvodu knjige Poezija na poti, nastala je skoraj že davnega leta 1996, med drugim zapisal Bo Tengblad, šef komercialnega oddelka stockholmskega lokalnega prometa. V zbirki so zbrane pesmi, ki so se nekaj let prej začele pojavljati v vagonih in avtobusih. Oddaja o knjigi je bila leta 2001 posneta kot Literarni večer. Predlogo zanjo je napisala ustvarjalka Mihaela Hojnik (1946 - 2008), ki je v Stockholmu tudi živela, režiral pa Jože Valentič.
Aljoša Harlamov je v dobrem desetletju, kolikor aktivno soustvarja naše knjižno prizorišče, slednjemu že vtisnil izrazit pečat. Na njem se giblje v različnih vlogah: kot urednik, kritik, avtor, publicist, predvsem pa kot zelo relevanten bralec. Leta 2016 je doktoriral iz slovenskega modernističnega romana, dve leti pred tem pa za svoje kritiško delo prejel Stritarjevo nagrado. Je glavni urednik Cankarjeve založbe, ob tem pa sourednik njenega leposlovnega programa. Človek z jasno predstavo o tem, kaj naj bi počel urednik za leposlovje – in stvarno presojo tega, kar v danih okoliščinah lahko počne.
Tanja Petrič je dodobra doma v leposlovju. Z njim se ukvarja kot literarna kritičarka, prevajalka in urednica. Kot književna prevajalka deluje na nemškem govornem področju, ob leposlovju pa prevaja tudi humanistiko. Za svoje prevajalsko delo je doslej prejela nagrado Lirikonov zlat in nagrado Radojke Vrančič za najboljšo mlado prevajalko. Nedavno je prevzela tudi mesto predsednice upravnega odbora Društva slovenskih književnih prevajalcev. Tokrat z njo o prevajanju leposlovja, položaju književnih prevajalcev danes, pa tudi o tem, kako se nemščina prilega slovenščini.
Niso redki poznavalci literature, ki menijo, da je sonet najtežja in najbolj žlahtna pesniška oblika. Pesnik in kritik Nicolas Boileau-Despréaux, znameniti pisec prve francoske poetike, je celo sodil, da res dober sonet pride med bralce le vsakih sto let. V slovenski poeziji se je sonet uveljavil z vrhunsko sonetistiko Franceta Prešerna, a ta pesniška oblika stopila v naš prostor že prej, v baroku. Predlogo za oddajo, ki je bila leta 2002 v režiji Jožeta Valentiča posneta kot Literarni večer, je pripravil pokojni pesnik in prevajalec Ciril Bergles, poezijo pa interpretirata dramska igralca Slavko Cerjak in Boris Juh.
Ta čas nečasa - Rime z gora, posnetek literarno-glasbenega dogodka izpod gora, so misli in besede, slutnje in premisleki ali verzi iz novonastajajočih del sodobnih slovenskih pisateljev in pesnikov: Vlada Žabota, Vladimirja Kovačiča, Ferija Lainščka, Borisa A. Novaka, Željka Kozinca, Toneta Peršaka, dr. Iztoka Tomazina, Igorja Likarja, Vinka Moederendorferja. Dostopen je tudi v AV obliki na spletnih straneh ARS-a in MMC-ja, z njim pa smo zaznamovali tudi 80. jubilej posebnega gosta dogodka in srečanja Ervina Fritza.
Ontološka individualnost pesmi po dr. Branetu Senegačniku obstaja tudi in predvsem v tem, da z nekega bolj ali manj individualnega gledišča razpira »uvid«, »perspektivo« na vse bivajoče. Pesem šele po tem in prav po tem – je pesem. O tem in o pesniškem doživljaju, v katerem se ta perspektiva razpira, v oddaji; pa tudi o tem, zakaj je lirična poezija ena najbolj izmuzljivih literarnih zvrsti, ki obenem zahteva osebno vpletenje, večje in usodnejše od vpletenja v drugih literarnih zvrsteh. avtorica fotografije: Tatjana Splichal
»Mislim, da je kritik tudi varuh pravic potrošnika,« meni Matej Bogataj, ki je v dobrih treh desetletjih kritiškega delovanja ustvaril obsežen, domala nepregleden opus literarnih in gledaliških kritik. Objavljal jih je in jih v skoraj vseh slovenskih časopisih in revijah, pa tudi na valovih nacionalnega radia. Tokrat z njim o literarni kritiki in vprašanjih, ki jih ta danes poraja. Kaj zaznamuje dobro, tehtno literarno kritiko? Kako se je družbena vloga kritika in kritike spreminjala? Kakšno vlogo igra v času, ko Slovenija vse bolj drsi v amaterizem?
»Kakor koli obračamo potencialno slavne slovenske figure, vedno bomo na neki točki trčili ob Prešerna. Kult oziroma mit nacionalnega pesnika se kaže kot neizprosen tank, ki nonšalantno pregazi tekmece in jih povaljane pusti v blatu,« v knjigi Prešeren po Prešernu: kanonizacija nacionalnega pesnika in kulturnega svetnika, razmišlja izr. prof. dr. Marijan Dović. Dan pred 220. obletnico Prešernovega rojstva vas vabimo k poslušanju Dovićevega eseja »Prešernov kult in namišljeni sindromi«, ki je nastal na podlagi sklepnega poglavja omenjene knjige.
Kako letošnja nagrajenca za najboljši prvenec in nagrado Radojke Vrančič vidita svoje ustvarjanje, tudi v trenutnih razmerah, kakšna so njuna ustvarjalna in delovna izhodišča, na kakšne težave sta naletela pri svojem delu? Ob pogovoru z nagrajencema predstavljamo tudi odlomke iz izbranih del. Oddaja je nastala v sodelovanju s 36. Slovenskim knjižnim sejmom, Društvom slovenskih pisateljev in Društvom slovenskih književnih prevajalcev.
Da je dr. Sarival Sosič ljubitelj umetnosti, nam pove že pogled v njegovo izobrazbo: je učitelj glasbene vzgoje, diplomirani komparativist, profesor umetnostne zgodovine in doktor znanosti, službuje pa kot kustos v Mestni galeriji Ljubljana. V zadnjih štirih letih se je podpisal še pod tri romane in prvi med njimi, Starec in jaz, je bil nominiran tudi za nagrado kresnik. Kako umetnost vstopa v naša življenja, kaj pomeni v njih? In kaj se mora zgoditi, kaj mora v sebi začutiti človek, ki ima za sabo dobrih pet desetletij življenja, da začne strastno pisati romane? Kako se pisanje leposlovja prepleta z likovno in glasbeno umetnostjo? Na ta in druga vprašanja Sosič odgovarja tako, kot živi: pristno, dinamično, polno.
Arhivska igrana oddaja Hvalnica vinu je je kot oddaja Literarni večer z naslovom Pohvala vinu v avtorstvu Branka Šömna nastala davnega leta 1985, ko je bil odnos do alkohola drugačen, v nekem smislu tolerantnejši kot je danes. A to ji ne jemlje svojevrstnega čara, ki je v odličnem sozvočju z današnjim martinovim. Kakor tudi ne širine: v njej lahko prisluhnete izboru ljudske in avtorske književnosti – slovenske poezije in proze. S prvovrstno igralsko zasedbo.
Ko je na dan pred božičem leta 2012 odjeknila vest, da se je poslovil Dennis O'Driscoll, sta nenadnost in nepričakovanost njegove smrti pretresla vse, ki so ga poznali – bodisi osebno bodisi prek njegovih del. O'Driscoll ni bil le uveljavljeni irski pesnik in eminentni kritik, najprej in predvsem je bil izjemen ljubitelj in poznavalec poezije. O poeziji, pesnikih, njihovi družbeni vlogi, pa tudi o svoji lastni pesniški poetiki je spregovoril v pogovoru za naš radio, ki je nastal dobro leto pred O'Driscollovo smrtjo.
Poznamo več oblik branja in v digitalni dobi se vse prepogosto dogaja, da izgubljamo zmožnost za najpomembnejšo izmed teh oblik, namreč zmožnost za osredotočeno, poglobljeno branje daljših besedil. Zakaj je pomembno, da to zmožnost gojimo in razvijamo, kako to storiti in kako je število posameznikov, ki tako branje obvladajo, povezano z inovativnim, spodbudnim življenjskim okoljem dr. Miha Kovač razlaga v svoji knjigi Berem, da se poberem. 10 razlogov za branje knjig v digitalnih časih.
V Vroclavu so podelili nagrado angelus, najpomembnejše priznanje na področju leposlovja za srednjeevropske avtorje, objavljene na Poljskem. Med štirinajstimi nominiranci jo je prejel Goran Vojnović za roman Jugoslavija, moja dežela. Nagrada je neposredno povezana s stoletja dolgo tradicijo mesta Vroclav, kot mesta srečevanj in dialoga. Nagrado podeljujejo letno pisateljem iz srednje Evrope, katerih dela načenjajo najpomembnejše teme tega trenutka, spodbujajo razmislek in širijo poznavanje drugih kultur. Med drugim so jo prejeli Miljenko Jergović, Georgi Gospodinov, Svetlana Aleksijevič, Péter Esterházy in Josef Škvorecký, Drago Jančar pa je bil zanjo nominiran z romanom To noč sem jo videl. Akademski profesor in literarni kritik Piotr Śliwiński je ob nagradi kot univerzalno razsežnost romana omenil "neujemljivost sebe in svoje identitete", v oddaji, ki je nastala pred tremi leti, pa Goran Vojnović poda svoj pogled na ustvarjanje ob izbranih odlomkih iz njegovih romanov Jugoslavija, moja dežela in Figa.
Med petimi nagradami, ki jih je leta 1895 v svoji oporoki predvidel Alfred Nobel, je bila ena namenjena ustvarjalcu, ki je na literarnem področju ustvaril "najbolj izjemno delo v idealni smeri". V luči nedavne razglasitve letošnje prejemnice Nobelove nagrade za literaturo z dr. Nado Grošelj razmišljamo o tem, kako se je spreminjalo razumevanje Nobelove oporoke in s tem meril za izbiro nagrajenca, kaj vse je pogojevalo izbire nagrajencev pa tudi o tem, kako in koliko se je odbor Švedske akademije za literarne nagrade pri izbiranju uspeval izogniti politizaciji nagrade.
V nedavni oddaji Literarna matineja smo v pogovoru s Tonetom Škrjancem predstavili generacijo ameriških beatnikov, gibanje, ki je je bilo zelo blizu nekemu drugemu ameriškemu umetniškemu gibanju, namreč newyorški šoli. Ta je dobila ime po znani šoli ameriških slikarjev, bila pa naj bi zadnja avtentična ameriška pesniška avantgarda. Več o njej s pesnikom in prevajalcem Primožem Čučnikom.
Dr. Andrej Blatnik, slovenskim bralcem dobro poznan kot avtor romanov, kratkih in kratkih kratkih zgodb, je tudi avtor knjige Pisanje kratke zgodbe. Od prvopisa do natisa, ki je doživela kar tri ponatise. Tokrat zato z njim o zakonitostih, pasteh in čarih kratke zgodbe in tudi o tem, da imamo Slovenci prav po zaslugi javnega radia skupni ne le knjižni, pač pa tudi slušni jezik.
Kdo danes ne pozna knjig kot sta Na cesti Jacka Kerouaca in Goli obed Williama S. Burroughsa ali domala kultne pesnitve Tuljenje Allena Ginsberga? Omenjeni avtorji, vodilni predstavniki generacije ameriških beatnikov, danes sodijo v kanon ameriške književnosti, svoje ustvarjanje pa so zastavili prav v opoziciji do etablirane in akademske umetnosti. O tem s prevajalcem in pesnikom Tonetom Škrjancem.
V prejšnji oddaji Literarna matineja smo v pogovoru s prevajalko in poznavalko argentinske književnosti Veroniko Rot predstavili življenje in ustvarjanje argentinske pesnice in pisateljice kratkih zgodb Silvine Ocampo. Tokrat lahko avtorico in njeno ustvarjanje spremljate še v igrani literarni oddaji, ki je nastala pod režijsko taktirko Igorja Likarja in z imenitno igralsko in govorno zasedbo. Scenarij za oddajo je pripravila Veronika Rot.
Zakaj sta največja argentinska pisatelja 20. stoletja, Adolfo Bioy Casares in Jorge Luis Borges, Silvino Ocampo občudovala kot izredno pisateljico fantastične literature? Na to vprašanje odgovarjamo s prevajalko Veroniko Rot, ki predstavlja življenje in delo te velike argentinske pisateljice, ob tem pa spregovori tudi o vlogi in položaju avtoric v argentinski literaturi v prvi polovici 20. stoletja.
Neveljaven email naslov