Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Temeljna misel v literaturi francoskega eksistencialističnega književnika in filozofa Jeana-Paula Sartra je človekova popolna odgovornost za svoja dejanja kot posledico posameznikove svobodne volje. Dogajanje - oziroma bolje rečeno: razčiščevanje - oblikujejo trije protagonisti, zaprti v skupen prostor - pekel. Literarni večer je z odlomkoma v prevodu Drage Ahačič pripravil Marko Trobevšek, profesor slovenščine na ljubljanski gimnaziji Poljane.
Vloge so interpretirali:
sobar: Matija Rozman,
Garcin: Benjamin Krnetić,
Ines: Maja Sever
in Estelle: Nina Valič;
Spremno besedilo sta brala Renato Horvat in Lidija Hartman,
odlomke iz Sartrovih razmišljanj pa Ivan Lotrič.
Redaktor Vlado Motnikar,
glasbena oprema: Nina Kodrič Hudej,
ton in montaža Urban Gruden in Sonja Strenar.
Režija: Klemen Markovčič.
55 epizod
Poglobljena, daljša predstavitev književnic in književnikov vseh časov z izbranimi odlomki in spremnim besedilom, včasih tudi v pogovoru z njimi.
Temeljna misel v literaturi francoskega eksistencialističnega književnika in filozofa Jeana-Paula Sartra je človekova popolna odgovornost za svoja dejanja kot posledico posameznikove svobodne volje. Dogajanje - oziroma bolje rečeno: razčiščevanje - oblikujejo trije protagonisti, zaprti v skupen prostor - pekel. Literarni večer je z odlomkoma v prevodu Drage Ahačič pripravil Marko Trobevšek, profesor slovenščine na ljubljanski gimnaziji Poljane.
Vloge so interpretirali:
sobar: Matija Rozman,
Garcin: Benjamin Krnetić,
Ines: Maja Sever
in Estelle: Nina Valič;
Spremno besedilo sta brala Renato Horvat in Lidija Hartman,
odlomke iz Sartrovih razmišljanj pa Ivan Lotrič.
Redaktor Vlado Motnikar,
glasbena oprema: Nina Kodrič Hudej,
ton in montaža Urban Gruden in Sonja Strenar.
Režija: Klemen Markovčič.
Britanski pisatelj japonskega rodu Kazuo Išiguro se je rodil 8. novembra 1954 v Nagasakiju na Japonskem. Leta 1960 se je družina izselila v Veliko Britanijo. Po diplomi je delal v dobrodelni organizaciji za brezdomce, v prostem času pa je začel pisati. Pozornost je vzbudil z objavo treh kratkih zgodb v antologiji novih avtorjev leta 1981. Doslej je objavil osem romanov in zbirko kratke proze, piše tudi scenarije. Za svoje ustvarjanje je leta 2017 dobil Nobelovo nagrado za, kot so zapisali, "izjemno emotivno moč, s katero je v romanih razkril brezno, ki se skriva onkraj našega iluzornega občutka povezanosti s svetom". Avtorica scenarija Miriam Drev, prevajalci Srečko Fišer (Ostanki dneva), Katarina Jerin (Ne zapusti me nikdar), Miriam Drev (Pokopani velikan), bralka Lidija Hartman, interpreta Sabina Kogovšek, Branko Jordan, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Nejc Zupančič, režiser Alen Jelen. Produkcija 2017. Urednica oddaje Staša Grahek.
Cene Vipotnik, slovenski pesnik, prevajalec in urednik, se je rodil 11. novembra 1914. Pesmi je objavljal v različnih revijah in jih leta 1956 izdal v zbirki Drevo na samem. Pisal je tudi poetične črtice in urejal antologije slovenske lirike ter prevajal dela francoske književnosti. Po njegovi smrti je izšlo njegovo zbrano delo Zemlje zeleni spomin. Leta 1957 je prejel Prešernovo nagrado. Izbor pesmi Ceneta Vipotnika iz zbirke Drevo na samem sta interpretirala Štefka Drolc in Rudi Kosmač, v oddaji pa je tudi posnetek Vipotnikove recitacije. Oddajo iz leta 1972 je režiral Aleš Jan, tonski mojster je bil Jože Blagovič.
Motiv smrti, ki s seboj vzame ljudi vseh stanov, je bil vedno del razmisleka o kratkotrajnosti človeškega življenja. Velikokrat ga je spremljal še en prastari topos, ubi sunt?, kam so šli vsi tisti, ki so nekdaj izpolnjevali svet s svojo veličino. Prav o tem pripovedujejo Kitice ob očetovi smrti španskega dvorskega pesnika Jorgeja Manriqueja (1440-1479). Njegove Kitice ob očetovi smrti, ki so izšle posthumno leta 1490 in v trenutku doživele velik uspeh, so, kot med drugim zapiše avtor spremne besede k Literarnemu večeru Ignac Fock, "kontemplacija časa: zelo nazoren prikaz ne le minljivosti, temveč procesa, brezprizivne mehanike minevanja. So resigniran, a tudi skrivnostno večplasten izraz melanholije in obžalovanja nepovratnosti, in ti občutki niso povsem tuji nobeni dobi, še najmanj pa današnji." Prevajalec Aleš Berger, interpret Željko Hrs, avtor uvodne besede Ignac Fock, bralka Maja Moll, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonska mojstrica Sonja Strenar, režiser Klemen Markovčič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2024.
Kot poklon začetnikom slovenskega slovstva lahko ob dnevu reformacije poslušate Literarni večer Nigdirdom začetnikov našega slovstva. Njegov avtor je akademik Matjaž Kmecl: oprl se je na pisma domačih protestantov in tako sugestivno prikazal njihovo usodo in pomen za slovensko kulturo in družbo, za slovenstvo. Avtor oddaje Matjaž Kmecl, avtorji del Primož Trubar, Adam Bohorič, Jurij Dalmatin, Sebastijan Krelj, Felicijan Trubar, Jože Rajhman, režiserka Irena Glonar, asistentka režije Bernarda Černe, bralca Igor Velše, Nadja Jarc, interpreti Brane Grubar, Aleš Valič, Zvone Hribar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Jure Culiberg, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2006.
Pred 150. obletnico rojstva se spominjamo pesnika, pisatelja, dramatika in duhovnika Frana Ksaverja Meška. Meško je začel pisati zelo zgodaj, njegove prve objave, gre za pesmi, so v glasilu celjskih dijakov Vesna, pozneje je ob pesmih pisal še povesti, romane, novele, črtice, drame in mladinske pripovedi. S svojimi deli je zaznamoval pisatelje, kot so bili Anton Ingolič, Miško Kranjec in Prežihov Voranc. Literarni večer je posvečen Meškovi življenjski in ustvarjalni poti, v njem pa je v dramatizirani obliki zaživel tudi odlomek iz avtorjevega prvega romana z naslovom Kam plovemo. Avtor oddaje (tekst): France Vurnik; avtor literarnega dela: Franc Ksaver Meško; režiserka: Irena Glonar; bralka: Menči Klančar; interpreti: Boris Juh, Radko Polič Rac, Silva Čušin, Vladimir Jurc, Aleš Valič; glasbena oprema: Peter Čare; urednica ponovitve: Tina Kozin; posneto leta 1982.
Ob bližajoči se 130. obletnici rojstva Ferda Kozaka se spominjamo tega pisatelja, mlajšega brata pisatelja in kritika Juša Kozaka. Kozak se je v leposlovje podal kot dramatik in se z družbenokritičnimi dramami v njem tudi najbolj uveljavil, čeprav je pisal še poezijo in prozo – predvsem novele in povesti. Posebej odmevna je bila njegova knjiga spominov Popotoval sem v domovino, za katero je leta 1956 prejel Prešernovo nagrado. Umrl je 8. decembra 1957 v Ljubljani. Avtorica scenarija: Katarina Mahnič; režiser: Jože Valentič; bralka: Vera Žnidaršič; interpreti: Boris Juh, Slavko Cerjak, Milena Grm, Borut Veselko, Sandi Pavlin; glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc; mojster zvoka: Mirko Marinšek, urednika oddaje: Vlado Motnikar, Tina Kozin, produkcija 1994.
"V množici romanov, ki izhajajo na Češkem in tudi pri nas," je avtorica oddaje Nives Vidrih zapisala ob delu Petra Šestáka, "je kar težko najti dela, ki bi obravnavala aktualne teme, vsaj katero od številnih, ki pestijo sodobno družbo. Nekoč bi takemu žanru verjetno rekli družbenokritični roman, danes pa je ta termin slišati skoraj pejorativno. Pojavilo se je ogromno avtoric, kar je sicer pohvalno, vendar se te pretežno, žal mi je, da moram to reči, ukvarjajo z ženskimi, intimnimi temami, z večinoma neharmoničnimi odnosi. Zato sem bila nadvse vesela, ko sem odkrila Petra Šestáka in njegovi deli Kontinuiteta parka in Izgorelost. Oba romana," še dodaja Nives Vidrih, "sta napisana z izjemnim posluhom za sedanjost, njene kritične točke, s silovito energijo, ki bralca osupne in ga ne spusti iz svojih šap." Petr Šesták ima zanimiv življenjepis, rodil se je leta 1981 v češko-židovski družini, diplomiral na praški Filozofski fakulteti in potem veliko potoval. Nekaj časa je učil češčino v Lvovu, dve leti z avtodomom potoval po Evropi s potujočo razstavo fotografij in se preživljal z različnimi deli. Svoje izkušnje iz tega obdobja je opisal v poetično-filozofskem potopisu Nomadova galerija leta 2014. Zdaj živi predvsem v Pragi, kjer upravlja dve analogni fotokabini ter organizira kulturne prireditve v majhnem obmejnem mestu. Nives Vidrih je v Literarni večer vključila odlomka iz romanov Kontinuiteta parka in Izgorelost. Avtorica scenarija in prevajalka Nives Vidrih, režiserka Saška Rakef, bralka Eva Longyka Marušič, interpret Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2024.
"Lepu pozdravljeni, predragi farani inu častitljivi poslušalci. Jaz maram vam povejdat kdu sem. Kaj bi jaz želel storiti inu kaj za enemu nucu slovenski jezik jaz vam govorim. " Igralec Jože Zupan, režiser Branko Gombač. Posneto aprila 1977.
Oddaja ob maturi 2024. Naslov tematskega sklopa 'Ujeti ali svobodni' nazorno opisuje stanje v družbi - nekje od daleč se morda svetlika privid sanjske prihodnosti, a ujetost skladiščnih delavk v suženjski vsakdanjik je očitna. Scenarij Nejc Rožman Ivančič, igralki Barbara Cerar in Gaja Filač, bralec Renato Horvat. Urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Režija: Klemen Markovčič. Posneto leta 2024.
"O Goga, Goga, čudovito mesto! Človek sovraži to dolgočasje, bolan je od zaprašenih sob; toda če odhaja v svet, se ne sme mnogo ozirati – izstopil bi sicer z voza in ostal za zmeraj." Mogoče pa je Goga kako drugo mesto, kjer je prav tako hudo po sobah? In meščani – so se sposobni osvoboditi travmatične ujetosti v preteklost? Grumova drama Dogodek v mestu Gogi je skoraj sto let po nastanku še vedno enako aktualna, najsi spremljamo njeno konkretno zgodbo ali pa v njej prepoznavamo brezčasne osebne stiske in splošno stanje duha. Groteska brez zunanjega dogajanja ali značilnega dramskega konflikta, a s toliko več zavrte notranje napetosti, je ena izmed štirih dramskih besedil, predvidenih za maturitetni esej 2024. Avtorica oddaje je Iva Ciglar. Igralci: Violeta Tomič, Mojca Ribič, Božo Vovk, Milan Štefe, Damjana Černe in Ivan Rupnik, bralca Maja Šumej in Matjaž Romih. Urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Jure Culiberg, asistent zvoka Sandi Zgonc. Režiser Jože Valentič. Leto produkcije: 1999.
Cikel Ars teatralis se z literarnim večerom, posvečenim 100. obletnici rojstva pesnika in narodnega heroja Karla Destovnika - Kajuha vrača na odrske deske Male dvorane Slovenskega stalnega gledališča v Trstu z neposrednim radijskim prenosom na programu Ars in Radiu Trst A.Večer se začne s Slutnjo, verzi še ne šestnajstletnega mladeniča, ki so nastali v viharnih predvojnih časih, leta 1938. Pesnik, ki se je izražal s številnimi psevdonimi, med njimi kot Karli, Jernej Puntar, Blaž Burjevestnik, Kajuhov Tonč in končno Kajuh, je bil rojen v Šoštanju, mestu z največjo tovarno usnja na Balkanu, z obubožanim delavstvom, s premožnimi trgovci, revnimi kmeti in precej močno nemškutarsko manjšino. To okolje ga je kot rahločutneža navdalo z iskreno in nadčasovno človečnostjo. V njegovi poeziji zasledimo prepletanje lirike socialnega realizma s stilističnimi prvinami ekspresionizma. Pogosto se usmerja v človekovo notranjost, k čustvom in mislim, in čeprav zna biti abstrakten, je hkrati razumljiv, preprost. Predvojno motiviko pozneje preobrazi v partizansko liriko in postane njen najpomembnejši slovenski predstavnik. Kot zapiše scenarist dogodka Vlado Vrbič, "šestnajstletnik obsoja socialne krivice, šestnajstletnik, sedemnajstletnik, osemnajstletnik, devetnajstletnik, dvajsetletnik ljubi in kliče k uporu. Enaindvajsetletnik je izkrvavel med svojimi verzi: toda za kar sem umrl, bilo je premalo umreti. Vse to je Kajuh." Režiser Alen Jelen, ki je tudi idejni vodja radijsko-gledaliških srečevanj Ars teatralis, v ospredje postavlja Kajuhovo poezijo in nekakšen sprehod skozi njegovo ustvarjanje, ki je odrsko in radijsko intimen. Tu so na primer pesmi Novoletni sonet, Kadar padajo snežinke, Večerna impresija, Divje kakor lačni psi, Pesem talcev, Ne joči, mati, Ob slovesu, Dekle v zaporu in cikel Ljubezenske. Pa pisma, med njimi dopisovanje z materjo in njegovo ljubeznijo Silvo Ponikvar. Nastopajo igralci Iztok Mlakar, Dušanka Ristić, Lara Wolf, Mak Tepšić, Danijel Malalan in povezovalka Tamara Stanese. Kajuhove besede, misli, občutja dopolnjuje glasba, z njo večer povežeta violončelistka Andrejka Možina in tolkalec Marko Jugovic.Dogodek pripravljajo program Ars Radia Slovenija, SSG Trst, Gledališče Koper, SNG Nova Gorica, Slovenski klub Trst in Radio Trst A.
Nora Helmer, posameznica, ki se je iz moževe (in še prej očetove) lepe lutke z natančno določeno vlogo v družini in družbi prebudila v samozavestno žensko, ki zahteva enakopraven položaj v zakonu, je prav gotovo ena izmed »žensk na odru sveta«, kot je naslov tematskega sklopa za maturitetni esej 2023. Osrednje poudarke drame je za literarni večer pripravil Andrej Koritnik, profesor slovenščine na ljubljanski gimnaziji Vič. Literarni večer bo v živo izveden na 38. Slovenskem knjižnem sejmu, sledil pa mu bo pogovor o Nori z dijaki, ki ga bo vodil urednik oddaje Vlado Motnikar. Režiserka: Saška Rakef PerkoIgralci: Tjaša Železnik, Matej Puc, Sabina Kogovšek in Željko Hrs
Slovenska reformacija je bila prelomno obdobje, ki je s prvimi petdesetimi tiskanimi knjigami v slovenščini (od abecednika do prevoda celotnega Svetega pisma, pesmaric, pravnega dela in slovnice) postavilo ne le temelj, ampak tudi zidove slovenskega knjižnega jezika. Trubarja in slovensko reformacijo v oddaji predstavlja Saša Pergar. Interpretirajo: Aleš Valič, Brane Grubar in Blaž Šef Režiserka: Ana Krauthaker Napovedovalca: Jasna Rodošek, Ivan Lotrič Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Nejc Zupančič Leto produkcije: 2017
Francis Scott Fitzgerald (1896–1940) je v Velikem Gatsbyju, velikem romanu ameriške književnosti iz dvajsetih let 20. stoletja, prikazal vso plehkost tedanje visoke družbe, tako stare aristokracije kot novodobnih povzpetnikov, ki se na poti do uspeha brez zadržkov odločajo za močno sumljive bližnjice. Roman se začenja z očetovim nasvetom: 'Kadar bi koga kritiziral, pomisli, da vsi niso uživali takih ugodnosti, kot si jih imel ti.' Nato pa se potopimo v pripoved o svetu razkošnega blišča in človekove notranje bede, o povzpetništvu in hoji prek drugih ljudi, o hlepenju po nedosegljivi ljubezni in neuresničljivih ameriških sanjah ter o osebnih tragedijah. Zelena lučka, ki na drugi strani zaliva obljublja ljubezensko in družbeno srečo, ugasne. Poudarke maturitetnega branja bomo slišali v Literarnem večeru, ki ga je Program Ars organiziral v sodelovanju z Gledališčem Koper. Večeru v Mali dvorani gledališča je sledil še pogovor z dijaki Gimazije Koper. Scenarij: Marjetka Krapež Prevod: Tomaž Metelko Interpret: Rok Matek Režija: gledališka režija Renata Vidič, radijska režija Alen Jelen Napovedovalka: Eva Longyka Marušič Glasbenik: Robert Vatovec Tonska mojstra: Urban Gruden in David Lap Redaktor in moderator: Vlado Motnikar
Pisatelji slovenskega realizma so pogosto segali po snov v preteklost, vrh pa je tovrstna proza dosegla z Ivanom Tavčarjem in njegovim zadnjim romanom Visoška kronika. Pisatelj v njem prikazuje življenje na premožnem posestvu v 17. stoletju, v času, v katerem še odmevata reformacija in tridesetletna vojna. Literarni večer o romanu je za cikel Arsovega domačega branja Oh literatura - O, literatura! pripravila Bernarda Pavlovec Žumer, profesorica slovenščine na Gimnaziji Škofja Loka.
V prvem delu romana Lojzeta Kovačiča Prišleki smo spremljali fanta iz narodnostno mešane družine, ki se je iz Basla v Švici preselila k očetovim sorodnikom na Dolenjsko in nato v Ljubljano. V drugem delu se je fant že nekoliko prilagodil novemu okolju, a se je tudi pri nas začela 2. svetovna vojna. Oddajo je leta 2010 pripravila Nada Barbarič. Odlomke je interpretiral igralec Aleš Valič, spremno besedo pa napovedovalka Maja Moll. Redaktor Vlado Motnikar, glasbena oprema Marko Stopar, ton in montaža Mirko Marinšek in Vladimir Tušek. Režija: Grega Tozon.
Lojze Kovačič sodi med tiste pisatelje, ki snov izrazito zajemajo iz svojega lastnega življenja, vendar z natančno introspekcijo in slogovno prepričljivostjo spreminjajo osebne spomine v prave literarne umetnine. Prvi del romana pripoveduje o avtorjevi zgodnji mladosti, ko se je družina Kovačič iz Basla v Švici, kjer je imel oče krznarsko delavnico, preselila k očetovim sorodnikom na Dolenjsko. Oddajo je leta 2002 pripravila profesorica slovenščine na Gimnaziji Bežigrad Nada Barbarič, odlomke je bral igralec Aleš Valič, spremno besedo pa napovedovalka Simona Juvan. Redaktor Vlado Motnikar, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Jure Culiberg in Martin Florijančič. Režija: Irena Glonar.
Moč in nemoč posameznika pred zgodovino in oblastjo. Pisatelj, dramatik in esejist Drago Jančar je človekovo ujetost v drami Veliki briljantni valček pripeljal do absurda, sprevrženost tistih, ki imajo moč, pa je prav grozljiva. Oddajo je pripravila Nada Barbarič, vloge Simona, Doktorja in Volodje so interpretirali igralci Marko Mandić, Radko Polič Rac in Primož Pirnat. Režija: Igor Likar. Leto nastanka: 2014.
Antigona, drama, ki že od antičnih časov zastavlja vprašanje o nasprotju med temeljnimi in državnimi zakoni, o etiki in pravu, je vedno aktualna. Pred šestimi desetletji je tragedijo o času po bratomorni vojni na novo interpretiral dramatik Dominik Smole in še poudaril posameznikovo osamljenost v boju proti sistemu, nasprotje med oportunizmom in vztrajanjem. Literarni večer o njej je za cikel Arsovega domačega branja pripravila Mateja Gomboc, profesorica slovenščine na Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani. Vloge interpretirajo igralci SNG Nova Gorica: Kristijan Guček (Kreon), Patrizia Jurinčič Finžgar (Ismena), Jure Kopušar (paž, stražnik), Gorazd Jakomini (Teiresias) in Matija Rupel (Haimon); vezno besedilo bereta: Mateja Perpar in Ivan Lotrič; redaktor Vlado Motnikar; glasbena oprema Darja Hlavka Godina; ton in montaža Matjaž Miklič; režija Alen Jelen.
Edvard Kocbek je leta 1951 objavil prelomno in za povojno desetletje tudi sporno zbirko štirih novel Strah in pogum. V noveli Črna orhideja je v ospredju etično razmišljanje o krivdi, neustavljivem toku zgodovine in smiselnosti človekovih dejanj. Med žrtvijo in rabljem se spleta vse tesnejša vez. Bereta igralca Stannia Boninsegna in Boris Juh, režija: Jože Valentič. Literarni večer je pripravila Iva Ciglar.
Neveljaven email naslov