Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Iz Podravja se nam je oglasila Gabrijela Milošič, nas najprej odpeljala do zgodbe o hitri cesti, vprašali smo se tudi ali se kaj boljši časi obetajo vodovodu v Podravju, sredi žetvene sezone pa smo obiskali tudi Mlin Korošec, ki ima dvestoletno zgodovino.
Žetev v Podravju
V Podravju so sredi žetve ječména, ki ji letos kaže bolje kot lani. So pa zaradi pomanjkanja padavin spomladi obeti za pridelek pšenice veliko slabši. Strokovnjaki napovedujejo slabšo letino tako po količini kot po kakovosti, zato je vprašanje kakšna bo odkupna cena zlatega zrnja? Kmetje si želijo vsaj enako kot lani, torej 185 evrov.
V mlinu Korošec s kar 200-letno tradicijo v Zabovcih, že odkupujejo letošnje žito in to od lokalnih kmetov po cenah, ki so sprejemljive tako za ene kot druge. Koroščevi so se v številnih generacijah naučili, da kmet ni le njihov dobavitelj temveč tudi kupec. Daniel Korošec opaža, kako smo v času korone spet začeli ceniti domač kruh.
Ljudje pečejo, vidijo, da se da s precej manj sredstvi speči kruh in doma narediti kaj koristnega. Pa imaš vsak dan svežega doma, pa ne rabiš hodit v trgovino. Pri vaši hiši se še peče kruh? Da. Moja mama je prej večkrat v krušni peči kruh spekla. Včasih smo se šalili, da je bila peka kruha v krušni peči sprejemni izpit za mojo ženo in moram rečt, da ji zelo dobro uspeva. Je ta kruh boljši? Ja sigurno. Že ta vonj, ki prihaja iz krušne peči, je nekaj posebnega, in ko ta topel kruh vzameš v roko - čeprav eni pravijo - da ga ni dobro jesti, je nekaj posebnega.
Rek "Naj človek pol sveta obteče, najboljši kruh doma se peče" še kako drži.
242 epizod
Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.
Iz Podravja se nam je oglasila Gabrijela Milošič, nas najprej odpeljala do zgodbe o hitri cesti, vprašali smo se tudi ali se kaj boljši časi obetajo vodovodu v Podravju, sredi žetvene sezone pa smo obiskali tudi Mlin Korošec, ki ima dvestoletno zgodovino.
Žetev v Podravju
V Podravju so sredi žetve ječména, ki ji letos kaže bolje kot lani. So pa zaradi pomanjkanja padavin spomladi obeti za pridelek pšenice veliko slabši. Strokovnjaki napovedujejo slabšo letino tako po količini kot po kakovosti, zato je vprašanje kakšna bo odkupna cena zlatega zrnja? Kmetje si želijo vsaj enako kot lani, torej 185 evrov.
V mlinu Korošec s kar 200-letno tradicijo v Zabovcih, že odkupujejo letošnje žito in to od lokalnih kmetov po cenah, ki so sprejemljive tako za ene kot druge. Koroščevi so se v številnih generacijah naučili, da kmet ni le njihov dobavitelj temveč tudi kupec. Daniel Korošec opaža, kako smo v času korone spet začeli ceniti domač kruh.
Ljudje pečejo, vidijo, da se da s precej manj sredstvi speči kruh in doma narediti kaj koristnega. Pa imaš vsak dan svežega doma, pa ne rabiš hodit v trgovino. Pri vaši hiši se še peče kruh? Da. Moja mama je prej večkrat v krušni peči kruh spekla. Včasih smo se šalili, da je bila peka kruha v krušni peči sprejemni izpit za mojo ženo in moram rečt, da ji zelo dobro uspeva. Je ta kruh boljši? Ja sigurno. Že ta vonj, ki prihaja iz krušne peči, je nekaj posebnega, in ko ta topel kruh vzameš v roko - čeprav eni pravijo - da ga ni dobro jesti, je nekaj posebnega.
Rek "Naj človek pol sveta obteče, najboljši kruh doma se peče" še kako drži.
"Za vse analogne romantike v digitalnem času" je rekla naša idrijska dopisnica Nina Brus in se odpravila raziskovat, kdo navija uro na gradu Gewerkenegg v Idriji, ki krasi stolp na gradu in že več kot stoletje kaže čas v tem rudarskem mestu. V obdobju epidemije se je nekajkrat ustavila - zakaj? Tudi to smo raziskali!
Ta teden je tesno povezan z okoljskimi dnevi. 21. maj je Evropski dan Nature 2000, 22. maj Mednarodni dan biotske raznovrstnosti, poteka Teden slovenskih parkov. V naši državi v vseh državnih zavarovanih območjih varujejo divje opraševalce. Slovenija pa je bila vključena tudi v triletni projekt speciAlps. Ohranjanje narave, prepoznavanje raznovrstnosti in odgovoren odnos do okolja so cilji, ki so povezali pet pilotnih regij iz Avstrije, Francije, Italije in Slovenije. Tudi o tem nam je v jutranjem potepu prek travnikov in parkov več povedala Aljana Jocif.
Neveljaven email naslov