Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gabrijela Milošič nam je v Lokalnem času nasula štiri zgodbe iz Spodnjega Podravja, v katerih se, počasi a vendarle, premika naprej: o gradnji daljnovoda Cirkovce-Pince, na katerega so se pripravljali kar dve desetletji. Teče pa ne čas, ampak tudi voda. In k sreči se premika tudi na področju protipoplavnih ukrepov. Enako bi lahko rekli tudi z zgodbo, ki se ji reče ptujska obveznica. O poteku tega odseka hitre ceste Ormož-Slovenska Bistrica so se zedinili tudi župani šestih občin ob trasi. Dogovori so bili torej uspešni, s pomenom lepe besede in pogovoriov ter prizadevanji prostovoljcev, ki v času epidemije po haloških gričih razvažajo hrano, pa smo zaključili tokratno oglašanje.
Od daljnovoda do poplavne varnosti
Gabrijela Milošič nam je v Lokalnem času nasula štiri zgodbe iz Spodnjega Podravja, v katerih se počasi, a vendarle premika naprej: o graditvi daljnovoda Cirkovce–Pince, na katero so se pripravljali kar dve desetletji.
Gre za interesni projekt Evropske unije, ne samo Hrvaške, Madžarske in Slovenije, kjer gradijo daljnovod. Dodatnih 80 kilometrov žic in 264 stebrov bo zagotovilo večjo zanesljivost prenosnega energetskega omrežja med državami, omogočena bosta vključevanje obnovljivih virov energije v sistem in dobava elektrike tudi od severnih in vzhodnih držav. Gre za največjo naložbo Elesa v energetsko infrastrukturo v zgodovini podjetja, naložba je vredna 150 milijonov evrov. Petdeset milijonov je za projekt prispevala Evropska unija. Slovenija bo s tem prvič dobila neposredno električno povezavo z Madžarsko.
Teče pa ne samo čas, ampak tudi voda. In k sreči se premika tudi na področju protipoplavnih ukrepov.
Direkcija za vode je izbrala izvajalca, ki bo uredil dodatni protipoplavni rokav reke Drave pri Mali vasi pod gradom Borl. Gre za zaščitni ukrep, ki naj bi prispeval k manjši erozijski ogroženosti državne ceste med Ptujem in mejnim prehodom Zavrč ter nekoliko okrepil tudi poplavno varnost tamkajšnjih ljudi. Drava je od leta 2012, od tako imenovanih stoletnih poplav, povzročila že za več kot sto milijonov evrov škode. Reko namreč zadnja desetletja vse bolj omejujemo. Ponekod smo njena naravna razlivna območja spremenili v kmetijska ali celo zazidljiva zemljišča in nato presenečeno gledamo, ko reka poplavlja in se razliva. Posegi v samo strugo Drave so zaradi varovanja okolja omejeni ali celo prepovedani. V reki se tako nabira prod, gramoz in pogosto prestopa bregove.
Premika se tudi z zgodbo, ki se ji reče ptujska obvoznica. O poteku tega odseka hitre ceste Ormož–Slovenska Bistrica so se zedinili tudi župani šestih občin ob trasi.
Prav trasa ptujske obvoznice pomeni najtrši oreh, ki ga župani doslej nikakor niso mogli streti. Tokrat so se zedinili. Po najnovejšem predlogu naj bi obvoznica potekala na severu mimo odlagališča Gajke, nato bila vkopana pod delom Ptuja, Dravo pa naj bi prečkala po novem dodatnem mostu.
Dogovori so bili torej uspešni, s pomenom lepe besede in pogovori ter prizadevanji prostovoljcev, ki med epidemijo po haloških gričih razvažajo hrano, pa smo končala tokratno oglašanje.
Če kdaj, potem se prav v teh norih časih vse bolj zavedamo, kako pomemben je človek, pa tudi da za lep dan potrebujemo zelo malo. Najbolje to vedo prostovoljci, ki med epidemijo po gričevnatih Halozah razvažajo hrano in skrbijo, da nihče ne ostane osamljen ali pozabljen.
236 epizod
Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.
Gabrijela Milošič nam je v Lokalnem času nasula štiri zgodbe iz Spodnjega Podravja, v katerih se, počasi a vendarle, premika naprej: o gradnji daljnovoda Cirkovce-Pince, na katerega so se pripravljali kar dve desetletji. Teče pa ne čas, ampak tudi voda. In k sreči se premika tudi na področju protipoplavnih ukrepov. Enako bi lahko rekli tudi z zgodbo, ki se ji reče ptujska obveznica. O poteku tega odseka hitre ceste Ormož-Slovenska Bistrica so se zedinili tudi župani šestih občin ob trasi. Dogovori so bili torej uspešni, s pomenom lepe besede in pogovoriov ter prizadevanji prostovoljcev, ki v času epidemije po haloških gričih razvažajo hrano, pa smo zaključili tokratno oglašanje.
Od daljnovoda do poplavne varnosti
Gabrijela Milošič nam je v Lokalnem času nasula štiri zgodbe iz Spodnjega Podravja, v katerih se počasi, a vendarle premika naprej: o graditvi daljnovoda Cirkovce–Pince, na katero so se pripravljali kar dve desetletji.
Gre za interesni projekt Evropske unije, ne samo Hrvaške, Madžarske in Slovenije, kjer gradijo daljnovod. Dodatnih 80 kilometrov žic in 264 stebrov bo zagotovilo večjo zanesljivost prenosnega energetskega omrežja med državami, omogočena bosta vključevanje obnovljivih virov energije v sistem in dobava elektrike tudi od severnih in vzhodnih držav. Gre za največjo naložbo Elesa v energetsko infrastrukturo v zgodovini podjetja, naložba je vredna 150 milijonov evrov. Petdeset milijonov je za projekt prispevala Evropska unija. Slovenija bo s tem prvič dobila neposredno električno povezavo z Madžarsko.
Teče pa ne samo čas, ampak tudi voda. In k sreči se premika tudi na področju protipoplavnih ukrepov.
Direkcija za vode je izbrala izvajalca, ki bo uredil dodatni protipoplavni rokav reke Drave pri Mali vasi pod gradom Borl. Gre za zaščitni ukrep, ki naj bi prispeval k manjši erozijski ogroženosti državne ceste med Ptujem in mejnim prehodom Zavrč ter nekoliko okrepil tudi poplavno varnost tamkajšnjih ljudi. Drava je od leta 2012, od tako imenovanih stoletnih poplav, povzročila že za več kot sto milijonov evrov škode. Reko namreč zadnja desetletja vse bolj omejujemo. Ponekod smo njena naravna razlivna območja spremenili v kmetijska ali celo zazidljiva zemljišča in nato presenečeno gledamo, ko reka poplavlja in se razliva. Posegi v samo strugo Drave so zaradi varovanja okolja omejeni ali celo prepovedani. V reki se tako nabira prod, gramoz in pogosto prestopa bregove.
Premika se tudi z zgodbo, ki se ji reče ptujska obvoznica. O poteku tega odseka hitre ceste Ormož–Slovenska Bistrica so se zedinili tudi župani šestih občin ob trasi.
Prav trasa ptujske obvoznice pomeni najtrši oreh, ki ga župani doslej nikakor niso mogli streti. Tokrat so se zedinili. Po najnovejšem predlogu naj bi obvoznica potekala na severu mimo odlagališča Gajke, nato bila vkopana pod delom Ptuja, Dravo pa naj bi prečkala po novem dodatnem mostu.
Dogovori so bili torej uspešni, s pomenom lepe besede in pogovori ter prizadevanji prostovoljcev, ki med epidemijo po haloških gričih razvažajo hrano, pa smo končala tokratno oglašanje.
Če kdaj, potem se prav v teh norih časih vse bolj zavedamo, kako pomemben je človek, pa tudi da za lep dan potrebujemo zelo malo. Najbolje to vedo prostovoljci, ki med epidemijo po gričevnatih Halozah razvažajo hrano in skrbijo, da nihče ne ostane osamljen ali pozabljen.
Botanični vrt v Ljubljani, Center kulture Španski borci v Mostah, Hotel Park, Center Rog, zunanje ministrstvo, Tivoli park, Cankarjev dom, Petrolova stavba, gimnazija Jožeta Plečnika… kaj imajo omenjene stavbe in institucije skupnega? Ne le to, da so locirane v prestolnici, temveč predvsem to, da vse gostijo čebelje družine in panje. Znotraj avtocestnega obroča jih lahko naštejemo približno 800, za vsaj 50 od teh skrbijo pri društvu Urbani čebelar, ki letos obeležuje 10. obletnico delovanja. Med drugim so letos pridelali tudi prvi ljubljanski med z ekološkim certifikatom, kar je eden od pomembnejših mejnikov urbanega čebelarjenja v Sloveniji. V tokratni oddaji Lokalni čas skupaj s predsednikom društva Urbani čebelar Gorazdom Trušnovcem obiščemo čebele na strehi Centra Rog. Vabljeni k poslušanju.
September v Ilirsko Bistrico in v Pivko prinaša številne zanimive dogodke - od literarnih Premskih srečanj in niza prireditev Navdih lesa, pa do Zgodovikenda v Parku vojaške zgodovine in Okusov Pivke s kulinaričnimi presenečenji, V oddaji pa tudi o tem, kaj vse se je v nekih drugih časih dogajalo pod lipami! Pripravila Sabrina Mulec.
Tako kot drugod po Sloveniji, so tudi na severnem Primorskem otroci spet sedli v šolske klopi. Prvi šolski dan je bil poseben za Goriško knjižnico Franceta Bevka, ki je dobila nov bibilobus. September je čas trgatve ali b'ndime, kot ji pravijo v Vipavski dolini, kjer bo odslej, v ajdovski Rustjevi hiši kruha, dišalo tudi po tradicionalnih pekovskih izdelkih.
Veliko se dogaja takole v izdihljajih avgusta v Mariboru in okolici. 80 let od tako imenovanega "Vranovega leta", 100 let Čebelarske zveze društev Štajerske, 46. mednarodna regata na Dravi in še kaj je zajeto v jagodni izbor dogodkov, ki nam jih je v Lokalnem času postregel Stane Kocutar.
Brežice so bile v preteklosti s slikovitim ambientom gradu in čudovite viteške dvorane ter starim železnim mostom čez Savo in Krko prizorišča v več filmih, očaran je bil legendarnim Jackie Chan, ki je tu posnel prizore za film Božji oklep, pa filma 'Rozenkranc in Gildenstern' sta mrtva, tudi Smrtonosno misijo tj. tretji film iz serije Ducat umazanih in druge. »Brežice kot filmsko mesto so utemeljene že desetletja, v času bivše Jugoslavije se je v času Jadran filma tukaj snemalo ogromno koprodukcij, tudi ameriških, velikih nadaljevank in filmov... Iz Brežic nas je kar nekaj, ki se ukvarjamo s filmom, tako igralci, režiserji in producenti, Brežice so slikovito mesto. Bi rekel, da je zelo, zelo utemeljeno, da je festival tukaj oziroma bi se prej vprašal, zakaj sploh ni prišlo do tega festivala že prej,« je na predstavitvi prvega Festivala evropskega filma Brežice 2024, ki bo potekal med 28. in 31. avgustom dejal pobudnik festivala in njegov direktor Aleš Pavlin.
Tokrat vas z Lokalnim časom popeljemo na Gorenjsko, natančneje na njen zgornji konec, kjer se danes izjemno veliko dogaja. Osrednje slovensko bogoslužje na Brezjah, pa največji modelarski letalski miting v državi in na skrajnem robu regije, tradicionalno na dan Marijinega vnebovzetja tudi ena najbolj prikupnih etnoloških prireditev, Vaški dan v Ratečah. Ob tem, da je v teh vročih dneh in danes na dela prost dan, najbrž tudi veliko takih , ki bodo osvežitev iskali v Blejskem in Bohinjskem jezeru. Skratka veliko poti se bo danes steklo v te kraje, kar posledično pomeni tudi izjemno prometno obremenitev, zato se danes, za lažjo odločitev, če ste med tistimi , ki vas danes vleče na Gorenjsko - kam ja in kam morda raje ne, kje zaviti , da boste prej na cilju za vas tja podamo že zdaj.
Poletni čas je čas popotovanj in odkrivanj skritih kotičkov naše domovine. Ne nazadnje tudi občine Postojna, ki se ne ponaša le s Postojnsko jamo in Predjamskim gradom, temveč v njeni okolici najdemo še veliko zanimivosti. Postojnčani so še posebej ponosni na Inštitut za raziskovanje krasa in radi rečejo, da je Postojna središče svetovnega krasoslovja in na številne kraške pojave. Ponudbo pa bi radi popestrili še z nekaterimi manj znanimi, a domiselnimi turističnimi produkti, zato je TIC Visit Postojna v sodelovanju s podjetniškim inkubatorjem Perspektiva podelil več nagrad za inovativnost in podjetništvo v turizmu. Več v tokratnem Lokalnem času, ki ga je pripravila Sabrina Mulec.
Ob Savinji in njenih pritokih največ prahu dvigajo seznami objektov, ki so predvideni za rušitev. Nekateri lastniki se nikakor ne morejo sprijazniti, da se bodo morali seliti. A po drugi strani jih tudi ni malo, ki bi se želeli seliti, pa jih na seznam niso uvrstili. Najkrajši konec pa bodo najbrž potegnili tisti, ki so jih sprva na seznam uvrstili, nato pa kot strela z jasnega po sedmih mesecih umaknili.
V pogovoru z dopisnico tokrat o projektu Osrčje tradicije, ki si prizadeva za ohranitev ljudskega izročila, tudi starih obrti.
V današnjem Lokalnem času se glede na vroče dneve odpravljamo na breg najdaljše slovenske plaže, v obmejno naselje Vinica, ki je rojstni kraj belokranjskega poeta Otona Župančiča. Po njem se imenuje tudi Kulturno umetniško društvo Vinica, ki bo konec tedna praznovalo 60-letnico delovanja. Ponosni so na najštevilčnejše folklorno društvo v državi, ki bo jutri zvečer pripravilo plesno predstavo z naslovom Legende Vinice. Viniški folkloristi bodo pokazali in dokazali, da je folklora z uporabo sodobnih tehnologij in umetne inteligence zanimiva za vse starostne skupine. Več o tem pa v pogovoru z dopisnikom Jožetom Žuro.
Lončarstvo je ena najstarejših dejavnosti tudi na naših tleh, le da se z njim v Sloveniji preživlja vse manj lončarjev. Saša Žuman iz Ljutomera, ki je pred četrt stoletja nasledil svojega znamenitega dedka« Karleka«, predstavlja peto generacijo prleških lončarjev, katerih družinska tradicija sega stoletje in pol v preteklost. Kako iz kepe glinene zemlje narediti uporabne izdelke, kolikšno je zanimanje zanje in kako lahko preživijo tradicionalne rokodelske obrti, se je pozanimala Lidija Kosi.
K morju nas vleče poleti, a se lahko na poti do tja ustavimo tudi na Krasu, ali na kateri od postaj dveh novih hop on hop off prog po Geoparku Kras. Na kakšne načine lahko torej po primorski vandrate poleti nam je povedala Tjašo Škamperle in nas pričakala na posebni postaji! Vas zanima kateri? Prisluhnite!
Edina pravična trgovina v Sloveniji 3 Muhe po skoraj 20 letih delovanja zapira svoja vrata. V tem času je pravično trgovino podprlo več kot 150 prostovoljcev, na slovenski trg so pripeljali več kot deset tisoč različnih izdelkov iz vsaj 30 držav iz Latinske Amerike, Azije in Afrike, sodelovali z 10 akterji socialne ekonomije v Sloveniji in tudi z mladimi trajnostnimi tekstilnimi oblikovalci. Kot poudarja Živa Lopatič, direktorica Zavoda za pravično trgovino, je zapiranje edine pravične trgovine v Sloveniji odraz časa in družbe, v kateri živimo in delujemo. O izzivih pravične trgovine v tokratni oddaji Lokalni čas. Vabljeni k poslušanju.
Na Koroškem bomo danes merili lokalni čas. V preteklih oglašanjih iz te naše severne slovenske regije smo že spoznali, da ravno v bližini Dravograda teče poldnevnik, po katerem je določen točen srednjeevropski čas. Danes se odpravimo še naprej v Dravsko dolino, kjer so nekdaj spravljali les, zdaj pa po njej prevažajo turiste in ohranjajo to izjemno tradicijo. Več o tem z našo dopisnico Metko Pirc.
V tokratnem Lokalnem času se bomo posvetili trem zgodbam: najprej se bomo spomnili 90- obletnice športnega letališča v Novi vasi na Blokah, ki ga ob tem častitljivem jubileju urejajo, da bo spet primerno za vzletanje in pristajanje malih letal, nato bomo obiskali kočevsko zavetišče za brezdomce, na koncu pa vas bomo seznanili z žalostno zgodbo mlade družine iz Loške doline, ki je ob nesreči v gozdu ostala brez očeta in moža. Pripravil: Marko Škrlj.
V tokratnem Lokalnem času se odpravljamo v Spodnje Podravje oziroma na Ptuj, kjer se že ta konec tedna začenja pestro poletno dogajanje. Na letališču v Moškánjcih pripravljajo celodnevno letalsko srečanje ob 70-letnici Aerokluba Ptuj. Ta se lahko pohvali s številnimi športnimi uspehi s področja padalstva, jadralnega in motornega letenja.
Galerija Božidar Jakac Kostanjevica na Krki in Muzej krščanstva na Slovenskem iz Stične sta se v letu 2019, ob finančni podpori Ministrstva za kulturo RS, vključili v mednarodni projekt povezovanja in ohranjanja kulturne krajine ter dediščine cistercijanov v Evropi, Cisterscapes – Cistercian Landscapes Connecting Europe. V projektu sodeluje mreža sedemnajstih sodelujočih institucij v delujočih ali nekdanjih cistercijanskih samostanih iz šestih evropskih držav: Nemčije, Francije, Avstrije, Češke, Poljske in Slovenije. Izsledke projekta in bogate cistercijanske krajine spoznate na občasni razstavi 'Cisterscapes, kulturna krajina cistercijanov' v Galeriji Božidar Jakac – Muzeju moderne in sodobne umetnosti v Kostanjevici na Krki. Bo pot, ki povezuje vseh sedemnajst sodelujočih cistercijanskih muzejev nova romarska pot, kot je Santiago de compostela?
Kako kaže letošnji turistični sezoni v Posočju? Izzivov je veliko: novi plovni režimi v vseh treh zgornjeposoških občinah so razburili javnost, stalnih gostov kampov – kajakašev – je manj, v turizmu pa se soočajo tudi s kadrovskimi težavami.
Geopark je območje z izjemnimi naravnimi danostmi in kulturno dediščino. Osrednji namen geoparka je, da se te posebnosti ohranjajo, in sicer v sodelovanju z ljudmi, ki tam živijo. V Evropi je 98 geoparkov v 30 državah, dva sta v Sloveniji, to sta Geopark Idrija in čezmejni Geopark Karavanke. Vsako leto maja in junija pripravljajo niz dogodkov v okviru Tednov evropskih geoparkov. Namenjeni so predvsem predstavitvi dediščine lokalnim prebivalcem. V Lokalnem času smo obiskali Vojni muzej v Črnem Vrhu nad Idrijo in se prepričali, kako so v Idrijskih Krnicah bunkerja iz druge svetovne vojne vključili v turistično ponudbo.
Tokrat bomo obiskali vseh 27 držav Evropske unije, brez da bi zapustili Celje. V knežjem mestu so namreč včeraj pripravili tradicionalno prireditev Evropska vas. Otroci iz vrtcev, osnovnih in srednjih šol ter še nekaterih drugih zavodov s širšega celjskega območja so na stojnicah pričarali podobe, okuse, zvoke, ritme in zanimivosti iz različnih držav Evropske unije. To je sicer bila le češnja na torti projekta, ki so ga izvedli že 19., ta pa vedno poteka skozi celotno šolsko leto. Na začetku le-tega si posamezni vrtec ali šola izbere eno državo Unije in jo nato otroci spoznavajo z vseh možnih vidikov pri različnih predmetih in obšolskih dejavnostih. Glavne značilnosti izbranih držav pa so v sredo predstavil ina celjskem glavnem trgu. Tam je bil tudi Matija Mastnak.
Neveljaven email naslov