Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pred več kot 30 leti so mesto Slovenj Gradec razglasili za mesto, ki je Glasnik miru. Gre za naziv, ki ga podeljuje Organizacija združenih narodov. To je pomembno vplivalo na razvoj koroške prestolnice, še več, mir je danes v teh zaostrenih časih epidemije in družbenih nemirov, še posebej pomembna vrednota. O tem v pogovoru s koroško dopisnico Metko Pirc.
Slovenj Gradec, mirovniško mesto, "središče sveta"
Pred več kot 30 leti so mesto Slovenj Gradec razglasili za mesto, ki je glasnik miru. Gre za naziv, ki ga podeljuje Organizacija združenih narodov. To je pomembno vplivalo na razvoj koroške prestolnice, še več, mir je danes v teh zaostrenih časih epidemije in družbenih nemirov še posebej pomembna vrednota.
Ob nedavnem dnevu Združenih narodov, 24. oktobru, so Koroško galerijo likovnih umetnosti osvetlili z modrimi lučmi. Zakaj na njej piše, da je Središče sveta, pa nam je pojasnil slovenjgraški župan Tilen Klugler.
"Naša Galerija likovnih umetnosti, njen idejni oče, akademski slikar Karel Pečko, sta morda najzaslužnejša za pridobitev naziva glasnik miru. Naš pokojni častni občan Karel Pečko je ob 100. obletnici rojstva letos dobil tudi ulico, naša galerija pa je vsekakor na neki način središče našega kulturnega sveta. Napis je navdihnil članek iz leta 1966, ki govori o eni od prvih razstav, ki so Slovenj Gradec popeljale na mirovniško pot in govori o tem, da je s to mednarodno razstavo Slovenj Gradec postal središče sveta, in to tistega, ki mu je kot slehernemu Slovenjgradčanu kultura notranja potreba in ki se bori za mir, človečnost, prijateljstvo in sodelovanje."
Začelo se je torej na kulturnem področju, z razstavami, ki so bile po drugi svetovni vojni osredotočene na mir kot vrednoto, potem pa je vse skupaj preraslo v način življenja v tej koroški prestolnici. Na umetnika Karla Pečka, ki ga je omenil tudi župan Klugler, so še posebej ponosni.
Seveda ima mesto tudi svoja nesoglasja, ampak takole jeseni ob dnevu združenih narodov se še posebej vidi, kako ponosni so, da so Glasnik miru. Še več, so tudi na čelu združenja mest glasnikov miru po vsem svetu, mesto je tudi generalni sekretar tega združenja. Več o tem je povedal Dušan Stojanovič, namestnik generalnega sekretarja mednarodne organizacije mest glasnikov miru.
"V mednarodnem združenju je zdaj 113 mest s pravzaprav vseh celin. Gre za velike metropole, pa tudi za manjša mesta, med katerimi je tudi naše mesto. Kot generalni sekretar smo vpeti v koordiniranje dejavnosti, pripravo in izvedbo letnih generalnih skupščin, skrbimo za izvajanje statuta organizacije in predvsem vzdržujemo stike med včlanjenimi mesti ter jim ponujamo platformo za mednarodno sodelovanje, izmenjavo in iskanje skupnih točk."
"Torej, mir je vrednota, ki pa ne pride sama po sebi. Ne gre samo za odsotnost oboroženih konfliktov, ker teh je žal ta hip na svetu kar nekaj, temveč za mir v najširšem pomenu besede: razvoj, napredek, kulturna raznovrstnost, sprejemanje drugačnosti, skrb za ljudi in soljudi, za ranljive skupine in delovanje v duhu enakopravnosti, upoštevanja človekovih pravic in mednarodnega sožitja. V Slovenj Gradcu so vsa ta načela že dolgo zapisana v naš genom in tako naj tudi ostane." – Tilen Kluger
"Mislim, da v danih razmerah nihče ne more predvideti razsežnosti, v katere nas lahko pahne epidemija, in je zato še toliko pomembneje, da hipno stanje ne bo vodilo v preveliko zatrtje temeljnih človekovih pravic ali v prehudo ekonomsko nestabilnost in krizo, kajti oboje je bilo v zgodovini človeštva prevečkrat že povod za oborožene konflikte. Lepo bi bilo, če bi v takšnih razmerah bila čisto vsa svetovna mesta glasniki miru. Lahko bi se počutili precej varneje in manj napeto." – Dušan Stojanovič
V Slovenj Gradcu tudi mlade generacije vzgajajo v tem mirovniškem duhu. Mirovniški festival je bil v preteklih letih eno veliko druženje, sodelovanje mladih, različnih institucij. Tudi letos so festival izpeljali, a v virtualni obliki. Direktorica javnega zavoda Spotur, ki pripravlja festival, Marija Lah:
"V bistvu se vse te šole celo leto prpravljajo na to prireditev, ki ni sama sebi namen, ampak da med mladimi in otroki širimo te ideje sodelovanja med ljudmi in pomena miru in sodelovanja z različnimi kulturami."
242 epizod
Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.
Pred več kot 30 leti so mesto Slovenj Gradec razglasili za mesto, ki je Glasnik miru. Gre za naziv, ki ga podeljuje Organizacija združenih narodov. To je pomembno vplivalo na razvoj koroške prestolnice, še več, mir je danes v teh zaostrenih časih epidemije in družbenih nemirov, še posebej pomembna vrednota. O tem v pogovoru s koroško dopisnico Metko Pirc.
Slovenj Gradec, mirovniško mesto, "središče sveta"
Pred več kot 30 leti so mesto Slovenj Gradec razglasili za mesto, ki je glasnik miru. Gre za naziv, ki ga podeljuje Organizacija združenih narodov. To je pomembno vplivalo na razvoj koroške prestolnice, še več, mir je danes v teh zaostrenih časih epidemije in družbenih nemirov še posebej pomembna vrednota.
Ob nedavnem dnevu Združenih narodov, 24. oktobru, so Koroško galerijo likovnih umetnosti osvetlili z modrimi lučmi. Zakaj na njej piše, da je Središče sveta, pa nam je pojasnil slovenjgraški župan Tilen Klugler.
"Naša Galerija likovnih umetnosti, njen idejni oče, akademski slikar Karel Pečko, sta morda najzaslužnejša za pridobitev naziva glasnik miru. Naš pokojni častni občan Karel Pečko je ob 100. obletnici rojstva letos dobil tudi ulico, naša galerija pa je vsekakor na neki način središče našega kulturnega sveta. Napis je navdihnil članek iz leta 1966, ki govori o eni od prvih razstav, ki so Slovenj Gradec popeljale na mirovniško pot in govori o tem, da je s to mednarodno razstavo Slovenj Gradec postal središče sveta, in to tistega, ki mu je kot slehernemu Slovenjgradčanu kultura notranja potreba in ki se bori za mir, človečnost, prijateljstvo in sodelovanje."
Začelo se je torej na kulturnem področju, z razstavami, ki so bile po drugi svetovni vojni osredotočene na mir kot vrednoto, potem pa je vse skupaj preraslo v način življenja v tej koroški prestolnici. Na umetnika Karla Pečka, ki ga je omenil tudi župan Klugler, so še posebej ponosni.
Seveda ima mesto tudi svoja nesoglasja, ampak takole jeseni ob dnevu združenih narodov se še posebej vidi, kako ponosni so, da so Glasnik miru. Še več, so tudi na čelu združenja mest glasnikov miru po vsem svetu, mesto je tudi generalni sekretar tega združenja. Več o tem je povedal Dušan Stojanovič, namestnik generalnega sekretarja mednarodne organizacije mest glasnikov miru.
"V mednarodnem združenju je zdaj 113 mest s pravzaprav vseh celin. Gre za velike metropole, pa tudi za manjša mesta, med katerimi je tudi naše mesto. Kot generalni sekretar smo vpeti v koordiniranje dejavnosti, pripravo in izvedbo letnih generalnih skupščin, skrbimo za izvajanje statuta organizacije in predvsem vzdržujemo stike med včlanjenimi mesti ter jim ponujamo platformo za mednarodno sodelovanje, izmenjavo in iskanje skupnih točk."
"Torej, mir je vrednota, ki pa ne pride sama po sebi. Ne gre samo za odsotnost oboroženih konfliktov, ker teh je žal ta hip na svetu kar nekaj, temveč za mir v najširšem pomenu besede: razvoj, napredek, kulturna raznovrstnost, sprejemanje drugačnosti, skrb za ljudi in soljudi, za ranljive skupine in delovanje v duhu enakopravnosti, upoštevanja človekovih pravic in mednarodnega sožitja. V Slovenj Gradcu so vsa ta načela že dolgo zapisana v naš genom in tako naj tudi ostane." – Tilen Kluger
"Mislim, da v danih razmerah nihče ne more predvideti razsežnosti, v katere nas lahko pahne epidemija, in je zato še toliko pomembneje, da hipno stanje ne bo vodilo v preveliko zatrtje temeljnih človekovih pravic ali v prehudo ekonomsko nestabilnost in krizo, kajti oboje je bilo v zgodovini človeštva prevečkrat že povod za oborožene konflikte. Lepo bi bilo, če bi v takšnih razmerah bila čisto vsa svetovna mesta glasniki miru. Lahko bi se počutili precej varneje in manj napeto." – Dušan Stojanovič
V Slovenj Gradcu tudi mlade generacije vzgajajo v tem mirovniškem duhu. Mirovniški festival je bil v preteklih letih eno veliko druženje, sodelovanje mladih, različnih institucij. Tudi letos so festival izpeljali, a v virtualni obliki. Direktorica javnega zavoda Spotur, ki pripravlja festival, Marija Lah:
"V bistvu se vse te šole celo leto prpravljajo na to prireditev, ki ni sama sebi namen, ampak da med mladimi in otroki širimo te ideje sodelovanja med ljudmi in pomena miru in sodelovanja z različnimi kulturami."
Brežice so del zelene sheme slovenskega turizma in ponašajo se z najvišjim nazivom, leta 2022 so pridobili naziv Slovenia Green Destination Platinum. To je znak najvišje odličnosti doseganja trajnostno naravnanih mednarodnih standardov in le nekaj jih imamo v Sloveniji. »Dan kruha, vina in salam«, ki se odvija sicer v juniju, je razglašen za eno izmed 100 najboljših trajnostnih zgodb na svetu. O tem nam bo tokrat poročala Suzana Vahtarič.
Tokrat smo zavili v Zgornjo Savinjsko dolino. Ta konec tedna bodo namreč na Ljubnem ob Savinji že trinajstič priredili tekmi ženskih smučarskih skokov za svetovni pokal. Kako so potekale priprave se je pozanimal naš celjski dopisnik Matija Mastnak.
V tokratnem lokalnem času smo se povezali z našim novogoriškim studijem, od koder se nam je z zgodbami oglasila Eva Furlan. O kulturi, ki povezuje obe Gorici, do nove urbanistične zasnove Ajdovščine. Prav ta teden se je zaključila javna razprava o strateiji z amlade v občini Miren Kostanjevica. Po velikem požaru na Krasu leta 2022 se je veliko mladih vpisalo h gasilcem ali civilni zaščiti. Odpravili smo se tudi na Cerje in mladostno navdušenje zaznali tudi na tridnevnih intenzivnih delavnicah Startup izziv Popri.
Novo leto pa se je na Škofjeloškem začelo v znamenju kulinaričnega ustvarjanja, saj potekajo že tretji Okusi Škofjeloškega. Tokratni kulinarični festival je povezal trinajst gostincev in turističnih kmetij, ki v kulinaričnem ustvarjanju iščejo nove priložnosti za večjo prepoznavnost gostinske ponudbe na Škofjeloškem. V Poljanski dolini pa se začenja mesec drobnjakovih štrukljev, ki so kulinarična posebnost tega območja, njihovo izročilo pa se na tem prenaša iz roda v rod. Občina Gorenja vas - Poljane in Zavod Poljanska dolina si prizadevata, da bi drobnjakove štruklje vpisali na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine, kar bi še povečalo njihovo prepoznavnost.
V prvem Lokalnem času v tem letu smo se odpravili v Belo krajino, kjer praznujejo kar nekaj jubilejev in so letošnje leto v vseh treh občinah razglasili za leto domovine. Pred osmimi desetletji je bil v Črnomlju prvi kongres slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, ki je bil do oktobra 1946 najvišji predstavniški in zakonodajni organ narodnoosvobodilnega boja in kasneje ljudske republike Slovenije. In v Črnomlju bodo letos dočakali prenovo Kulturnega doma v katerem je potekal znameniti kongres, obenem pa pričakujejo, da bodo zaradi tega jubileja gostili državno proslavo ob dnevu upora proti okupatorju. Podrobneje o vsem tem z dopisnikom Jožetom Žuro.
V tokratnem Lokalnem času se bomo pomudili v osrčju Notranjske, obiskali bomo čarobno lepo, vodno in s številnimi jezerci povezano Križno jamo pri Ložu, nato pa bomo spoznali ustvarjalne otroke Podružnične šole Maksim Gaspari Begunje pri Cerknici, brez katerih ne mine nobena pomembnejša prireditev v domačem kraju, okoliških vaseh, pa tudi občinskem središču, Cerknici. Na potep nas bo popeljal naš notranjsko-kočevski dopisnik Marko Škrlj.
V Lokalnem času se nam tik pred prazniki oglaša Gabrijela Milošič, ki ugotavlja, da je december najstarejšemu mestu nasul nekaj pravih daril. Od urgentnega centra do nove enote Doma starejših občanov. Tudi Pihalni orkester nam bo igral in po potici bo dišalo. Vse tako, kot mora biti!
Lidija Kosi se je v tokratni epizodi namenila pozornost praznikom, ki so pred nami. Tako se je odpravila v občino Veržej, kjer že leta pripravljajo tako razstavo slovenskih jaslic, kot jaslice pred skoraj vsako hišo v Banovcih, v čebelarskem muzeju pa postavijo medene hiške. Vse skupaj tvori Božično vas in po njej se bomo skupaj sprehajali v tokratni epizodi Lokalnega časa.
Minuli konec tedna so povsod po Primorskem tradicionalno prižgali praznične luči in s tem se je začel niz dogodkov, ki nas bodo spremljali vse do prvih dni januarja. Več o tem v tokratni epizodi oddaje Lokalni čas. Mojca Delač je poklicala koprsko radijsko kolegico Matejo Brežan.
Letos smo o regiji največ slišali zaradi poplav, a si zelo prizadevajo življenje vrniti v stare tire. Del tega je tudi ohranjanje tradicije pridelave mošta. Pa ne vinskega. Koroška je v marsičem posebna in tudi tokrat je tako. Mošt pridelujejo iz starih sort jabolk. Krstili so ga na t.i. Andrejevanju. Tam pa so izbrali tudi ambasadorko, moštno dčvo. Več pa naša dopisnica za Koroško, Metka Pirc v tokratni epizodi Lokalnega časa.
Ljubljanski grajski vinograd sicer še vedno sodi med mlade vinograde, zasajen je bil leta 2016, nastal pa je v sodelovanju javnega zavoda Ljubljanski grad, vinskega konventa svetega Urbana in Kmetijskega inštituta Slovenije, ki je strokovni nosilec projekta. Da je Ljubljana, ki ne leži daleč od tradicionalno vinorodnih okolišev, močno povezana z vinom, dokazuje tudi dejstvo, da je že leta 1987 dobila naziv mesto trte in vina. Tokratno epizodo je pripravil Peter Močnik, pogovarjal se je z dr. Francijem Čušem.
Na Jesenicah so se v torek začeli Čufarjevi dnevi. To gorenjsko mesto te dni diha s kulturo ljubiteljskega gledališča in gledališčniki z vse Slovenije. Festival je v 36 letih postal revijska, delovna in tudi tekmovalna prireditev , kjer se zberejo najboljši ustvarjalci ljubiteljskega gledališča iz Slovenije in zamejstva. O tem v Lokalnem času naša dopisnica Romana Erjavec.
V tokratni epizodi Lokalnega časa smo se odpeljali proti krajem, ki se ponašajo z Unescovo svetovno dediščino – Škocjanskimi jamami in proti Divači, kjer je pred 116-imi leti na svet privekala slovita Ita Rina in kjer domuje Muzej slovenskih filmskih igralcev. Ampak tokrat smo s Sabrino Mulec obiskali tiste bolj skrite biserčke občin Divača in Hrpelje-Kozina. Potepali smo se po podzemlju – po Divaški jami, se spustili v rudnik črnega premoga v Vremski dolini, pokukali v najstarejšo srednjeveško mitnico v Senožečah n se za konec povzpeli še na gornjo Lintverjevo pot v Rodiku.
V tokratni epizodi Lokalni čas nam je Stane Kocutar postregel z jesenjo v vseh svojih barvah. Maribor te dni gosti 30. Balkansko računalniško olimpijado, pred vrati je najodmevnejše javno Martinovanje v Sloveniji, trta pa zdaj povezuje tudi Maribor in Rašico pri Velikih Laščah.
Divji petelin je žival, ki je navdihnila tri koroške ustvarjalce, da so v okviru projekta Pohorka, o njem posneli animirani film. Film je nastal s klasično tehniko (za dobre 4 minute so potrebovali 4000 sličic). Vse to pa z namenom izboljšanja stanja habitatov in živalskih vrst na območju Nature 2000 na Pohorju. Darja Pograjc se je pogovarjala z Metko Pirc, dopisnico za Koroško.
10. oktobra leta 1993 je Zdravka Abram z vinske steklenice odlepila prvo etiketo, arhivirala v mapo, zraven pripisala še zbrano družbo in jo položila v. t.i. vinsko spominsko knjigo oziroma suho vinoteko. Gre za izvirno zamisel, ki beleži obisk različnih krajev, potovanj pa tudi prelomnih življenjskih dogodkov. V 30-ih letih se je v suhi vinoteki nabralo okoli 1050 arhiviranih vinskih etiket, od teh jih je Zdravka Abram izbrala okoli 40 etiket in jih nedavno predstavila v knjigi Radožive prigode. Gostimo jo v Lokalnem času.
Program t. i. socialnega nogometa je zasnovalo amatersko nogometno društvo iz Rima, ki želi nogometna igrišča spremeniti v poligon za treninge življenja, prve tekme pa so pred dnevi odigrali tudi v Ajdovščini. Tamkajšnja srednja šola Vena Pilona namreč sodeluje v programu Erasmus plus, ki spodbuja družbeno vključevanje ob pomoči nogometa. Iz goriške regije pa tudi o drugih temah: v okviru Evropske prestolnice kulture 2025 se tam obeta prav poseben razstavni prostor v obliki tako imenovane taktilne galerije, v Lokovcu na Banjški planoti pa se lahko pohvalijo s skulpturami iz lokovškega kamna izpod rok umetnika Sebastjana Peršolje.
5. oktober je svetovni dan učiteljev, zato smo Lokalni čas obarvali s šolsko tematiko. Dragocenost našega šolskega sistema so zagotovo podružnične osnovne šole. Veliko teh je zaradi premalo otrok ugasnilo. Z lokalno dopisnico Nino Brus pa smo se pogovarjali o podružnični šoli Ledine nad Spodnjo idrijo, ki teh težav nima.
Tokrat pa v Celje, nekdanji dom celjskih knezov. Ta znamenita plemiška družina se je nekoč prevažala pretežno s konji ali pa s kočijami, ki so jih vlekli konji. Njihovi tlačani pa so se morali večinoma zanašati kar na svoje noge. A pustimo preteklost, omenjam jo zgolj zato, ker bo tudi danes beseda tekla o prevoznih sredstvih. Tudi v tem delu države se namreč trudijo, da bi čim več ljudi namesto z avtomobili potovalo s kolesi, avtobusi ali drugimi prevozni sredstvi, ki manj onesnažujejo zrak kot jekleni konjički. Kakšne so v knežjem mestu trenutne razmere na tem področju nam bo predstavil naš tamkajšnji dopisnik Matija Mastnak.
Evropski teden mobilnosti v Medvodah ni zgolj teden mobilnosti, saj v tej občini že vrsto let nenehno spodbujajo trajnostni razvoj in mobilnost, ki pa se v tem tednu še okrepi. V Medvodah nizajo dogodke, povezujejo generacije in širijo krog somišljenikov trajnostne mobilnosti. V tem tednu so štiri osnovne šole na tem območju pripravile tudi Pešbus, projekt, v katerega vključujejo otroke od prvega do šestega razreda osnovne šole. Občina, ki dogodke usklajuje, je poskrbela za nazorne obcestne table, ki označujejo potek pešpoti. Otroci tako ta teden s spremljevalci in z učitelji peš odhajajo k pouku. Ali peš bus vozi ali hodi, pa zdaj sprašujem našo gorenjsko dopisnico Aljano Jocif.
Neveljaven email naslov