Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Adam Bohorič je za Krčane izredno pomembna osebnost, rodil se je v bližnji Brestanici leta 1520, v Krškem ustanovil šolo in deloval kot učitelj, pri katerem se je šolal tudi Jurij Dalmatin. V Krškem z Bohoričevim letom obeležujejo 500. obletnici rojstva Adama Bohoriča, utemeljitelja slovenskega jezika in prve spisane slovnice v 16. st.. Številne dogodke so načrtovali v tem letu, a jih zaradi epidemije prestavljajo na čas, ko bodo kulturne ustanove znova odprte. Bohoričevo leto zato podaljšujejo v letu 2021. V začetku leta so uspeli izdati spominsko poštno znamko - 500 let rojstva Adama Bohoriča. O tem v pogovoru z dopisnico Suzano Vahtarič, ki bo v zgodbo pripeljala tudi bibliobus in 180 brežiške pošte.
Z dopisnico Suzano Vahtarič iz Posavja o Bohoričevem letu
Adam Bohorič je za Krčane izredno pomembna osebnost, rodil se je v bližnji Brestanici leta 1520, v Krškem ustanovil šolo in deloval kot učitelj, pri katerem se je šolal tudi Jurij Dalmatin.
V Krškem z Bohoričevim letom zaznamujejo 500. obletnico rojstva Adama Bohoriča, utemeljitelja slovenskega jezika in prve spisane slovnice v 16. stoletju. Številne dogodke so načrtovali v tem letu, a jih zaradi epidemije prestavljajo na čas, ko bodo kulturne ustanove znova odprte. Bohoričevo leto zato podaljšujejo v leto 2021. V začetku leta jim je uspelo izdati spominsko poštno znamko, 500 let od rojstva Adama Bohoriča.
Direktorica Kulturnega doma Krško Darja Planinc: "Moram pa poudariti, da je osrednji cilj Bohoričevega leta vendarle dosežen, to je izdaja stripa, ki predstavlja delo Bohoriča in slovenskih reformatorjev, in če kaj, je potem v tem času branje edina dejavnost, ki ni prepovedana, ampak zelo zaželena in strip je ugledal luč dan pred dnevom reformacije in je ta hip eno najbolj prodajanih knjižnih del, kar nas zelo veseli."
Koordinator projekta Žiga Kump iz Kulturnega doma Krško: "Kot smo videli, je v Cankarjevem letu Zavod Škrateljc izdal precej odmeven projekt Cankar v stripu, zato smo se obrnili na Zavod in hitro ugotovili, da imamo odlično idejo in okoli sebe zbrali to ekipo; Boštjana Gorenca - Pižama, Jaka Vukotiča in dr. Kozma Ahačiča, začeli snovati koncept stripa in tako je ta strip nastajal. Na eni strani spremljamo zgodbo Adama Bohoriča in Jurija Dalmatina, njuno osebno in profesionalno življenjsko pot, skozi to, speto z njunima usodama, tudi zgodbo o dveh temeljnih delih, ki so utemeljevali slovenski knjižni jezik, z Dalmatinovim prevodom Biblije in z Bohoričevo slovnico, skratka to je ta finale te stripovske zgodbe."
Zaživela potujoča knjižnica
Dobrodošla novost v Posavju v tem času omejevanja gibanja je potujoča knjižnica, ki so jo na pot pospremili oktobra, tako pridejo knjige skoraj do domačih vrat. Posavski bibliobus je poseben, edinstven projekt, ker združuje pet posavskih občin in njune štiri knjižnice (Valvasorjevo Knjižnico Krško, Knjižnico Brežice, Knjižnico Sevnica in Knjižnico Laško). Nedavno je ob Tednu splošnih knjižnic posavska potujoča knjižnica prejela nagrado Združenja splošnih knjižnic.
Sto osemdeset let pošte v Brežicah
V Posavskem muzeju Brežice je na ogled razstava ob 180. obletnici prve pošte v Brežicah, ki so jo pripravili člani Društva zbirateljev Verigar Brežice Franjo B. Gregl, Vekoslav Krahulec, Gregor Avsec in Aleksander Rožman, ki je tudi pobudnik zaznamovanja jubileja. Razstava je bila odprta 1. decembra, na dan, ko je bila leta 1840 ustanovljena pošta v Brežicah, ki je imela prvi sedež prav v gradu.
Ob tem so bili izdani tudi priložnostna znamka in žig, ki so del razstave, na ogled so žigi brežiške pošte od njenih začetkov do danes, in filatelistični kolaž z brežiškimi starejšimi in novejšimi motivi na razglednicah, ter stare kuverte, dopisnice in službene dopisnice z različnimi vrstami žigov.
242 epizod
Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.
Adam Bohorič je za Krčane izredno pomembna osebnost, rodil se je v bližnji Brestanici leta 1520, v Krškem ustanovil šolo in deloval kot učitelj, pri katerem se je šolal tudi Jurij Dalmatin. V Krškem z Bohoričevim letom obeležujejo 500. obletnici rojstva Adama Bohoriča, utemeljitelja slovenskega jezika in prve spisane slovnice v 16. st.. Številne dogodke so načrtovali v tem letu, a jih zaradi epidemije prestavljajo na čas, ko bodo kulturne ustanove znova odprte. Bohoričevo leto zato podaljšujejo v letu 2021. V začetku leta so uspeli izdati spominsko poštno znamko - 500 let rojstva Adama Bohoriča. O tem v pogovoru z dopisnico Suzano Vahtarič, ki bo v zgodbo pripeljala tudi bibliobus in 180 brežiške pošte.
Z dopisnico Suzano Vahtarič iz Posavja o Bohoričevem letu
Adam Bohorič je za Krčane izredno pomembna osebnost, rodil se je v bližnji Brestanici leta 1520, v Krškem ustanovil šolo in deloval kot učitelj, pri katerem se je šolal tudi Jurij Dalmatin.
V Krškem z Bohoričevim letom zaznamujejo 500. obletnico rojstva Adama Bohoriča, utemeljitelja slovenskega jezika in prve spisane slovnice v 16. stoletju. Številne dogodke so načrtovali v tem letu, a jih zaradi epidemije prestavljajo na čas, ko bodo kulturne ustanove znova odprte. Bohoričevo leto zato podaljšujejo v leto 2021. V začetku leta jim je uspelo izdati spominsko poštno znamko, 500 let od rojstva Adama Bohoriča.
Direktorica Kulturnega doma Krško Darja Planinc: "Moram pa poudariti, da je osrednji cilj Bohoričevega leta vendarle dosežen, to je izdaja stripa, ki predstavlja delo Bohoriča in slovenskih reformatorjev, in če kaj, je potem v tem času branje edina dejavnost, ki ni prepovedana, ampak zelo zaželena in strip je ugledal luč dan pred dnevom reformacije in je ta hip eno najbolj prodajanih knjižnih del, kar nas zelo veseli."
Koordinator projekta Žiga Kump iz Kulturnega doma Krško: "Kot smo videli, je v Cankarjevem letu Zavod Škrateljc izdal precej odmeven projekt Cankar v stripu, zato smo se obrnili na Zavod in hitro ugotovili, da imamo odlično idejo in okoli sebe zbrali to ekipo; Boštjana Gorenca - Pižama, Jaka Vukotiča in dr. Kozma Ahačiča, začeli snovati koncept stripa in tako je ta strip nastajal. Na eni strani spremljamo zgodbo Adama Bohoriča in Jurija Dalmatina, njuno osebno in profesionalno življenjsko pot, skozi to, speto z njunima usodama, tudi zgodbo o dveh temeljnih delih, ki so utemeljevali slovenski knjižni jezik, z Dalmatinovim prevodom Biblije in z Bohoričevo slovnico, skratka to je ta finale te stripovske zgodbe."
Zaživela potujoča knjižnica
Dobrodošla novost v Posavju v tem času omejevanja gibanja je potujoča knjižnica, ki so jo na pot pospremili oktobra, tako pridejo knjige skoraj do domačih vrat. Posavski bibliobus je poseben, edinstven projekt, ker združuje pet posavskih občin in njune štiri knjižnice (Valvasorjevo Knjižnico Krško, Knjižnico Brežice, Knjižnico Sevnica in Knjižnico Laško). Nedavno je ob Tednu splošnih knjižnic posavska potujoča knjižnica prejela nagrado Združenja splošnih knjižnic.
Sto osemdeset let pošte v Brežicah
V Posavskem muzeju Brežice je na ogled razstava ob 180. obletnici prve pošte v Brežicah, ki so jo pripravili člani Društva zbirateljev Verigar Brežice Franjo B. Gregl, Vekoslav Krahulec, Gregor Avsec in Aleksander Rožman, ki je tudi pobudnik zaznamovanja jubileja. Razstava je bila odprta 1. decembra, na dan, ko je bila leta 1840 ustanovljena pošta v Brežicah, ki je imela prvi sedež prav v gradu.
Ob tem so bili izdani tudi priložnostna znamka in žig, ki so del razstave, na ogled so žigi brežiške pošte od njenih začetkov do danes, in filatelistični kolaž z brežiškimi starejšimi in novejšimi motivi na razglednicah, ter stare kuverte, dopisnice in službene dopisnice z različnimi vrstami žigov.
"Za vse analogne romantike v digitalnem času" je rekla naša idrijska dopisnica Nina Brus in se odpravila raziskovat, kdo navija uro na gradu Gewerkenegg v Idriji, ki krasi stolp na gradu in že več kot stoletje kaže čas v tem rudarskem mestu. V obdobju epidemije se je nekajkrat ustavila - zakaj? Tudi to smo raziskali!
Ta teden je tesno povezan z okoljskimi dnevi. 21. maj je Evropski dan Nature 2000, 22. maj Mednarodni dan biotske raznovrstnosti, poteka Teden slovenskih parkov. V naši državi v vseh državnih zavarovanih območjih varujejo divje opraševalce. Slovenija pa je bila vključena tudi v triletni projekt speciAlps. Ohranjanje narave, prepoznavanje raznovrstnosti in odgovoren odnos do okolja so cilji, ki so povezali pet pilotnih regij iz Avstrije, Francije, Italije in Slovenije. Tudi o tem nam je v jutranjem potepu prek travnikov in parkov več povedala Aljana Jocif.
Neveljaven email naslov