Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
November je mesec, ki že lahko prinese tudi mraz in sneg. Zato se tokrat v rubriki Lokalni čas podajamo na Cerkljansko, da bomo skupaj z Nino Brus preverili, kako so na novo smučarsko sezono pripravljeni na smučišču Cerkno.
Bo po dveh slabih smučarskih sezonah letošnja uspešnejša?
November je mesec, ki že lahko prinese tudi mraz in sneg. Zato se tokrat v rubriki Lokalni čas podajamo na Cerkljansko, da bomo skupaj z Nino Brus preverili, kako so na novo smučarsko sezono pripravljeni na smučišču Cerkno.
Upravljavci smučišča pozorno spremljajo vremenske napovedi in čakajo, kdaj bo nastopila ohladitev ali zapadel prvi sneg. Po dveh slabih smučarskih sezonah – predlanska je bila zelena, lanska pa zaznamovana z omejitvami obratovanja zaradi protikoronskih ukrepov, ko so našteli le 13 obratovalnih dni, se zdaj nadejajo ene uspešne. Začetek smučarske sezone je sicer odvisen od dveh dejavnikov; prvi je vreme, torej ali mraz, ki bi omogočil umetno zasneževanje, ali še bolje kar naravni sneg, ki je lani bil, pa ga zaradi zaprtja nismo mogli izkoristiti. Drugi dejavnik pa so ukrepi za ustavitev epidemije, ki je, kot vsi vemo, znova v velikem zagonu. Še to. Predprodaja smučarskih kart se je že začela, navala za zdaj ni.
Poletna sezona je bila boljša od lanske.
Nekaj več je bilo letos tujcev, čeprav so – tako kot drugod po Sloveniji – prevladovali domači gostje, po večini posamezniki, pohodniki, kolesarji in motoristi. Je pa za ponudnike razveseljivo to, da se lanski gostje vračajo na destinacijo, saj so jo prepoznali kot zanimivo. Ob tem pa je direktor Lokalne turistične organizacije Laufar Cerkno Gregor Novakovič poudaril, da jim je bolj kot kvantiteta turistov pomembna kakovost turistične ponudbe.
Velik uspeh je doživela digitalizacija arheološkega najdišča Divje babe, kjer so našli znamenito neandertalčevo piščal. Obisk jame je s projekcijami na stene zdaj še bolj doživet in priljubljen predvsem pri družinah. Za otroke naj omenim termalčkovo pot, ki jo nameravajo prihodnje leto še nadgraditi.
242 epizod
Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.
November je mesec, ki že lahko prinese tudi mraz in sneg. Zato se tokrat v rubriki Lokalni čas podajamo na Cerkljansko, da bomo skupaj z Nino Brus preverili, kako so na novo smučarsko sezono pripravljeni na smučišču Cerkno.
Bo po dveh slabih smučarskih sezonah letošnja uspešnejša?
November je mesec, ki že lahko prinese tudi mraz in sneg. Zato se tokrat v rubriki Lokalni čas podajamo na Cerkljansko, da bomo skupaj z Nino Brus preverili, kako so na novo smučarsko sezono pripravljeni na smučišču Cerkno.
Upravljavci smučišča pozorno spremljajo vremenske napovedi in čakajo, kdaj bo nastopila ohladitev ali zapadel prvi sneg. Po dveh slabih smučarskih sezonah – predlanska je bila zelena, lanska pa zaznamovana z omejitvami obratovanja zaradi protikoronskih ukrepov, ko so našteli le 13 obratovalnih dni, se zdaj nadejajo ene uspešne. Začetek smučarske sezone je sicer odvisen od dveh dejavnikov; prvi je vreme, torej ali mraz, ki bi omogočil umetno zasneževanje, ali še bolje kar naravni sneg, ki je lani bil, pa ga zaradi zaprtja nismo mogli izkoristiti. Drugi dejavnik pa so ukrepi za ustavitev epidemije, ki je, kot vsi vemo, znova v velikem zagonu. Še to. Predprodaja smučarskih kart se je že začela, navala za zdaj ni.
Poletna sezona je bila boljša od lanske.
Nekaj več je bilo letos tujcev, čeprav so – tako kot drugod po Sloveniji – prevladovali domači gostje, po večini posamezniki, pohodniki, kolesarji in motoristi. Je pa za ponudnike razveseljivo to, da se lanski gostje vračajo na destinacijo, saj so jo prepoznali kot zanimivo. Ob tem pa je direktor Lokalne turistične organizacije Laufar Cerkno Gregor Novakovič poudaril, da jim je bolj kot kvantiteta turistov pomembna kakovost turistične ponudbe.
Velik uspeh je doživela digitalizacija arheološkega najdišča Divje babe, kjer so našli znamenito neandertalčevo piščal. Obisk jame je s projekcijami na stene zdaj še bolj doživet in priljubljen predvsem pri družinah. Za otroke naj omenim termalčkovo pot, ki jo nameravajo prihodnje leto še nadgraditi.
Lokalni čas bo danes namenjen mučenikom, saj danes praznujejo moški v spomin na 40 mučenikov, ki so po izročilu raje zmrznili v ledenem ribniku, kot pa da bi se odpovedali krščanski veri. To se je zgodilo v četrtem stoletju v Armeniji, ko je rimskemu imperiju vladal cesar Licinij. V Sloveniji bo danes, kot že zadnja desetletja, najbolj živahno na salamijadi v Sevnici, kamor imajo zadnjih 60 let vstop le moški, Mokropoljski klub mučenikov pa bo pripravil tradicionalni občni zbor. Več o tem pa z dolenjskim dopisnikom Jožetom Žuro.
Lokalni čas nas je tokrat odpeljal v zahodni del države, kjer so zimske šolske počitnice že mimo. A ker smo želeli ostati sproščeni, smo se pridružili nekaterim otrokom, ki so tam v šoli v naravi. Seveda s pomočjo naše dopisnice z Idrijskega.
Tokrat smo se ustavili v najsevernejši slovenski regiji, ki sodi med najbolj gozdnata območja v Sloveniji. V preteklosti sta les in gozdarstvo veljala za pomembni gospodarski panogi, po propadu večjih lesnih industrijskih podjetij pa so se začele pojavljati težave z ustvarjanjem dodane vrednosti slovenskemu lesu, tako da večina koroškega lesa konča v sosednji Avstriji. Ob tem so vse glasnejša opozorila, kako pomembno vlogo bo imel gozd v prihodnosti ne le kot banka, temveč tudi z vidika okoljskih sprememb. Splošne razmere v gospodarstvu se kažejo tudi na področju prodaje lesa, cene lesa so narastle, vse več je potreb tudi po najkakovostnejšem slovenskem lesu. Tega naj bi bilo v naših gozdovih veliko in to je navsezadnje pokazala dražba najvrednejšega lesa prejšnji teden v Slovenj Gradcu, kjer so prodali najkakovostnejše hlode. Več v pogovoru za Lokalni čas naša dopisnica Metka Pirc.
Voda je naša zvesta spremljevalka, saj jo vsak dan uporabljamo za pitje in pripravljanje hrane ter pri različnih opravilih v gospodinjstvu, kmetijstvu in industriji. Vsak prebivalec Ljubljane in okolice porabi na dan od 115 do 150 litrov pitne vode, ob upoštevanju industrijske in druge rabe pa je poraba na prebivalca okrog 200 litrov. Tokratni Lokalni čas nas popelje pod Ljubljano in malce nad njo. Zanimalo nas bo, kakšno vodo pijejo prebivalci prestolnice, od kod voda priteče, kako nadzorujejo njeno kakovost in delovanje 1100 kilometrov vodovodnega omrežja, ki preskrbuje 330 tisoč prebivalcev. Vabljeni k poslušanju malce pred sedmo.
Na Pohorju, priljubni izletniški točki, ki se ponaša z neokrnjeno naravo, na približno šest tisoč hektarjih nastaja regijski park. Zamisel o tem pa je star že več kot 100 let. Prvo pobudo so leta 1920 zapisali v Spomenici, v prvem slovenskem naravovarstvenem programu. Več pa v tokratni epizodi Lokalnega časa naš celjski dopisnik, Matija Mastnak!
V tokratni epizodi Lokalni čas bo ure naravnal Stane Kocutar, ki se nam oglaša iz mariborskega studia. Od predstave Frančišek, ki je premiero doživela v Mestnem gledališču Ptuj, do prvih zvončkov, ki so jih opazili v Botaničnem vrtu v Pivoli. Ta letos praznuje 20 let. Desetkrat več let pa mineva od prihoda Janeza Habsburškega v te kraje. Razstavo ob 200. obletnici prihoda moža, ki je v marsičem spremenil življenje tem krajem in širši regiji, bodo odprli 8. februarja na Meranovem.
V Splošni bolnišnici doktorja Jožeta Potrča na Ptuju se lahko pohvalijo z rekordnim številom porodov. 903 otroci so se rodili tam, kar je osem odstotkov več kot leto prej. To pa ni edina dobra novica. Osrednja zdravstvena ustanova v Spodnjem Podravju po desetletju peripetij in zapletov dobiva tudi urgentni center. Več v tokratnem Lokalnem času, ki ga je na Prvem odmerila Gabrijela Milošič.
Pred 150.leti se je v Ljubljani rodil znameniti arhitekt Jože Plečnik, ki je prišel tudi v Prekmurje, kjer je prav tako pustil svoj pečat. Poleg cerkve v Bogojini je poskrbel še za prenovo župnijske cerkve pri Gradu na Goričkem, njegove sledi so še v cerkvi v Martjancih, kjer sta med opremo posebej izpostavljena oltar in kip svetega Martina. Plečnik je v Prekmurju poskrbel tudi za nekaj nagrobnikov, njegovo delo pa je še grafična podoba prekmurskega krščanskega mesečnika Marijin list. Arhitekt Plečnik je pri svojem delu v Prekmurju upošteval in vanj vključeval značilnosti podeželja, pa najsi gre za arhitekturne posebnosti ali material in kulturo bivanja. Tako krasijo notranjost cerkve v Bogojini lončarski izdelki domačih mojstrov… Lidija Kosi, s katero merimo tokratni Lokalni čas, pa nam predstavlja še eno 150-letnico. Letos namreč mineva poldrugo stoletje od ustanovitve Vinorejskega društva v Ljutomeru. Tako so letošnje leto tam razglasili za Leto prleških vrednost in vinske kulture.
Glede na raznovrstnost narave je Slovenija zagotovo med bogatejšimi v Evropi. Samo z Naturo 2000 smo v Sloveniji zavarovali dobrih 37 odstotkov ozemlja, z namenom ohraniti in zaščititi biotsko raznovrstnost ogroženih rastlinskih in živalskih vrst in njihovih habitatov. Najbogatejša po številu varovanih območji v Sloveniji je občina Zagorje ob Savi, ki ima na svojem ozemlju kar 7 območij Nature 2000, ki smo jih obiskali v tokratnem Lokalnem času na Prvi In to z razlogom več, saj v občini poteka mednarodni projekt Pronacul, katerega cilj je spodbuditi razvoj aktivnega in trajnostnega turizma znotraj zavarovanih območjih.
Na današnji praznični dan svetih treh kraljev bomo z našim dopisnikom Jožetom Žuro predstavili običaj koledovanja treh kraljev. Koledniki, ki v številne domove prinašajo upanje in veselje, so zaradi covida že drugo leto ostali doma. Koledniška skupina iz Drašičev je običajno v teh dneh obiskala tudi več kot 200 družin z obeh strani Gorjancev, pa stanovalce v metliškem domu starejših, zdravstveni dom in vrtec. Njihovo poslanstvo je imelo tudi dobrodelno noto. Ustavili pa se bomo tudi v Dolenjskem muzeju v Novem mestu. V pritličju Jakčevega doma je namesto umetniških slik na ogled fotografska razstava Glasba skozi objektiv Draga Vovka. V tokratni Lokalni čas se nam oglaša Jože Žura.
V zadnji Lokalni čas na Prvem v letu 2021 se nam je iz koprskega studia s prednovoletno razglednico dogajanja v Slovenski Istri oglasila Mateja Brežan.
V preddvorskem kulturno-umetniškem društvu Matije Valjavca so se prilagodili epidemičnim razmeram in so namesto uveljavljenih odrskih uprizoritev zasnovali film Ovčarstvo v preddvorskih gorah. V letu, ko se spominjamo 190-letnice rojstva Matije Valjavca, je dokumentarni film ljubiteljski projekt, ki sta ga od zamisli, režije, snemanja pa do končnega podpisa uresničila Petra Lombar Premru in Slavko Prezelj z ljubiteljskimi igralci in z otroki, ki so sodelovali v igranih prizorih in filmu. Film ohranja dediščino ovčereje, že pozabljene običaje, oživlja narečje ter odkriva lepote Zaplate in okolice. S svojo vsebino presega lokalne meje, saj povezuje generacije in odkriva ljubezen do »beck«, kot jim na tem območju ljubkovalno rečejo otroci.
S tako izjemno biotsko pestrostjo, kot jo imajo v občini Pivka in v Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera, se lahko kosa le malo območij v Sloveniji. Tu veljajo številni naravovarstveni statusi - med drugim gre za območje Nature 2000. Partnerji si bodo prizadevali še izboljšati stanje ohranjenosti vrst in habitatnih tipov - med drugim pa bodo skušali nagovoriti tudi lastnike in upravljavce kmetijskih zemljišč, saj si na tem območju želijo ohraniti tudi kmetijsko krajino. Dobesedno na konju pa so tudi snovalci projekta Biti na konju - razvoj konjeniškega turizma, ki ga sofinancira LAS med Snežnikom in Nanosom in je povezal ponudnike konjeniškega turizma oziroma storitev od Ilirske Bistrice do Postojne. Partnerji so ugotavljali, česa si želijo šolarji, pa osebe s posebnimi potrebami, turisti, ki želijo doživeti teden dni jahanja na Zelenem krasu, in še kdo, ter sooblikovali programe za različne ciljne skupine. Pred leti pa sta Lise in Zvone Pavšič v Trnju ustanovila prvo slovensko jahalno šolo z islandskimi konji in vzgojila veliko mladih, perspektivnih jahačev in inštruktorjev. Tudi mladi in zagnani inštruktorici islándskega jahanja Katarino Fatur in Marušo Tornič Milharčič, ki zdaj nadaljujeta njuno pot. Tudi njiju boste lahko slišali v tokratnem Lokalnem času!
Marko Škrlj se nam je oglasil iz krajev ob Cerkniškem jezeru in v radijski eter Prvega prinesel tri zgodbe s praznično- dobrodelno noto. Od Motoristov za motoriste je društvo, ki deluje že od leta 1998, od leta 2005 pa ima tudi poseben sklad za pomoč motoristom, ki se ponesrečijo, in njihovim svojcem. O tem je spregovoril tajnik društva, Pavle Hočevar. Potem smo se preselili v Novo vas na Blokah, natančneje v tamkajšnjo knjižnico, kjer pletejo neskončni šal. O Toplem objemu in simboliki te akcije je spregovorila Janja Urbiha. Lokalni čas pa smo odmerili tudi v Selščku, rojstni vasi Maksima Gasparija, kjer bodo znova stale Gasparijeve jaslice v naravni velikosti, ki jih je izdelal Robert Kužnik.
Marko Škrlj se nam je oglasil iz krajev ob Cerkniškem jezeru in v radijski eter Prvega prinesel tri zgodbe s praznično- dobrodelno noto. Od Motoristov za motoriste je društvo, ki deluje že od leta 1998, od leta 2005 pa ima tudi poseben sklad za pomoč motoristom, ki se ponesrečijo, in njihovim svojcem. O tem je spregovoril tajnik društva, Pavle Hočevar. Potem smo se preselili v Novo vas na Blokah, natančneje v tamkajšnjo knjižnico, kjer pletejo neskončni šal. O Toplem objemu in simboliki te akcije je spregovorila Janja Urbiha. Lokalni čas pa smo odmerili tudi v Selščku, rojstni vasi Maksima Gasparija, kjer bodo znova stale Gasparijeve jaslice v naravni velikosti, ki jih je izdelal Robert Kužnik.
Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.
Lokalni čas in utrip v četrtkovem jutru na Prvem preverjamo z dopisnico Marišo Bizjak.
Od leta 2018 je Direkcija RS za vode v interregijskem projektu Donavska poplavna ravnica iskala protipoplavne rešitve za Kostanjevico na Krki. Idejne rešitve so javnosti prvič predstavili pred mesecem dni in celo zagotovili 7 milijonov evrov za njihovo izvedbo v prihodnjem letu. Vendar občani nasprotujejo rešitvi, da bi naselje ščitili s kombinacijo nasipov, zidov in montažnih odstranljivih sten. V Lokalni čas se nam je tokrat oglasila Suzana Vahtarič.
V dolenjskih Benetkah, v Kostanjevici na Krki, v zadnjem mesecu občane razburjajo idejne rešitve protipoplavne zaščite tega našega edinega naseljenega otoka. Direkcija RS za vode je v pilotnem projektu iskala rešitve protipoplavne zaščite in jih prvič javno predstavila občanom sredi oktobra, pri tem pa doživela buren odklonilen odziv. 79 občanov je podpisalo peticijo proti predlagani rešitvi, nasprotujejo, da bi naselje na otoku ščitili s kombinacijo nasipov, zidov in montažnih zagatnih sten. Kljub civilni pobudi, se je občinski svet ta teden izrekel za podporo projektu za zmanjšanje protipoplavne ogroženosti otoka, saj morajo do 21. novembra Direkciji posredovati odgovor, ali so za ali pa odstopijo od protipoplavne zaščite. V Lokalnem času nam je o tem poročala Suzana Vahtarič
Kot pravi izročilo, na martinovo sveti Martin iz mošta naredi vino. Gre za velik praznik v vinorodnih okoliših, pa tudi v krajih, ki so poimenovani po tem zavetniku. V Lokalnem času smo se danes odpravili na Koroško, v kraj Šmartno pri Slovenj Gradcu, ki je eden od devetih krajev s tem imenom po Sloveniji, med drugim tudi kraj olimpijske prvakinje Janje Garnbret. In čeprav Koroška nima vinogradov, je to v Šmartnu, kraju s približno 1200 prebivalci, velik praznik. Že 25 let pripravljajo Martinove dneve, ki povezujejo tri vaške skupnosti, poleg Šmartna še Legen in Turiško vas. Kraj leži v Mislinjski dolini, obdajajo ga hmeljišča, zato na martinovanju pijejo tudi pivo. Da jim vina, razumljivo, tudi ne manjka, pa sta nam povedala predsednik vaške skupnosti Anton Sedar in nekdanji predsednik Vinko Vrčkovnik, ki tudi skoraj od začetka sodeluje pri pripravi teh dni. Vino dobijo iz Štajerske. Kar se mi zdi v teh časih še posebej izjemno, je to, da ljudje še najdejo srčnost, da so povezani, vsa društva denimo sodelujejo pri pripravi Martinovih dni. In če je za martinovo pojedino značilna goska, je tudi v Šmartnu kulinarika sicer pomemben del slavja.
Neveljaven email naslov