Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V turistični del Gorenjske gremo. Tako se namreč neuradno imenuje njen zgornji ali severni del. Od koder pa letošnje poletje, tudi na naših radijskih valovih, bolj kot o zadovoljstvu ob rekordni številkah, poročamo o težavah omenjenih rekordov in veliki zaskrbljenosti turističnih delavcev, ki se sprašujejo kam vse to pelje?
242 epizod
Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.
V turistični del Gorenjske gremo. Tako se namreč neuradno imenuje njen zgornji ali severni del. Od koder pa letošnje poletje, tudi na naših radijskih valovih, bolj kot o zadovoljstvu ob rekordni številkah, poročamo o težavah omenjenih rekordov in veliki zaskrbljenosti turističnih delavcev, ki se sprašujejo kam vse to pelje?
V tokratnem Lokalnem času se bomo posvetili trem zgodbam: najprej se bomo spomnili 90- obletnice športnega letališča v Novi vasi na Blokah, ki ga ob tem častitljivem jubileju urejajo, da bo spet primerno za vzletanje in pristajanje malih letal, nato bomo obiskali kočevsko zavetišče za brezdomce, na koncu pa vas bomo seznanili z žalostno zgodbo mlade družine iz Loške doline, ki je ob nesreči v gozdu ostala brez očeta in moža. Pripravil: Marko Škrlj.
V tokratnem Lokalnem času se odpravljamo v Spodnje Podravje oziroma na Ptuj, kjer se že ta konec tedna začenja pestro poletno dogajanje. Na letališču v Moškánjcih pripravljajo celodnevno letalsko srečanje ob 70-letnici Aerokluba Ptuj. Ta se lahko pohvali s številnimi športnimi uspehi s področja padalstva, jadralnega in motornega letenja.
Galerija Božidar Jakac Kostanjevica na Krki in Muzej krščanstva na Slovenskem iz Stične sta se v letu 2019, ob finančni podpori Ministrstva za kulturo RS, vključili v mednarodni projekt povezovanja in ohranjanja kulturne krajine ter dediščine cistercijanov v Evropi, Cisterscapes – Cistercian Landscapes Connecting Europe. V projektu sodeluje mreža sedemnajstih sodelujočih institucij v delujočih ali nekdanjih cistercijanskih samostanih iz šestih evropskih držav: Nemčije, Francije, Avstrije, Češke, Poljske in Slovenije. Izsledke projekta in bogate cistercijanske krajine spoznate na občasni razstavi 'Cisterscapes, kulturna krajina cistercijanov' v Galeriji Božidar Jakac – Muzeju moderne in sodobne umetnosti v Kostanjevici na Krki. Bo pot, ki povezuje vseh sedemnajst sodelujočih cistercijanskih muzejev nova romarska pot, kot je Santiago de compostela?
Kako kaže letošnji turistični sezoni v Posočju? Izzivov je veliko: novi plovni režimi v vseh treh zgornjeposoških občinah so razburili javnost, stalnih gostov kampov – kajakašev – je manj, v turizmu pa se soočajo tudi s kadrovskimi težavami.
Geopark je območje z izjemnimi naravnimi danostmi in kulturno dediščino. Osrednji namen geoparka je, da se te posebnosti ohranjajo, in sicer v sodelovanju z ljudmi, ki tam živijo. V Evropi je 98 geoparkov v 30 državah, dva sta v Sloveniji, to sta Geopark Idrija in čezmejni Geopark Karavanke. Vsako leto maja in junija pripravljajo niz dogodkov v okviru Tednov evropskih geoparkov. Namenjeni so predvsem predstavitvi dediščine lokalnim prebivalcem. V Lokalnem času smo obiskali Vojni muzej v Črnem Vrhu nad Idrijo in se prepričali, kako so v Idrijskih Krnicah bunkerja iz druge svetovne vojne vključili v turistično ponudbo.
Tokrat bomo obiskali vseh 27 držav Evropske unije, brez da bi zapustili Celje. V knežjem mestu so namreč včeraj pripravili tradicionalno prireditev Evropska vas. Otroci iz vrtcev, osnovnih in srednjih šol ter še nekaterih drugih zavodov s širšega celjskega območja so na stojnicah pričarali podobe, okuse, zvoke, ritme in zanimivosti iz različnih držav Evropske unije. To je sicer bila le češnja na torti projekta, ki so ga izvedli že 19., ta pa vedno poteka skozi celotno šolsko leto. Na začetku le-tega si posamezni vrtec ali šola izbere eno državo Unije in jo nato otroci spoznavajo z vseh možnih vidikov pri različnih predmetih in obšolskih dejavnostih. Glavne značilnosti izbranih držav pa so v sredo predstavil ina celjskem glavnem trgu. Tam je bil tudi Matija Mastnak.
Tokrat se povežemo z radijskim studijem pod Pekrsko gorco in poizvemo, kako gre pohodniku, ki se je peš namenil z Murske Sobote do Baške na otoku Krku, med drugim pa bomo govorili tudi o najstarejšem mestnem gasilskem društvu, ki pripravlja največjo štajersko gasilsko veselico, izkupiček pa bodo vložili v prenovo prostorov, v katerih so od leta 1881. Z nami bo Stane Kocutar.
V Žireh bodo ta konec tedna potekali že 18.Slovenski klekljarski dnevi, ki bodo tokrat še posebej slovesni, saj klekljarsko društvo Cvetke praznuje 20 let. Vsakoletna razstava njihove ustvarjalnosti, čipke članice klekljajo v društvu, ob punkljih pa vztrajajo tudi doma, je le drobec vztrajnih prizadevanj za ohranitev te pomembne dediščine. Več v pogovoru z Aljana Jocif.
V Žireh bodo ta konec tedna potekali že 18.Slovenski klekljarski dnevi, ki bodo tokrat še posebej slovesni, saj klekljarsko društvo Cvetke praznuje 20 let. Vsakoletna razstava njihove ustvarjalnosti, čipke članice klekljajo v društvu, ob punkljih pa vztrajajo tudi doma, je le drobec vztrajnih prizadevanj za ohranitev te pomembne dediščine. Več v pogovoru z Aljana Jocif.
Tokratne minute smo preživeli v spodnjem Podravju, v Halozah in na Ptuju ter med drugim odkrivali, kako je grad Borl, ki ga po več desetletjih ta konec tedna spet odpirajo, povezan z evropsko zgodovinsko legendo o vitezu Parzivalu in iskanjem svetega grala. Od tam pa do čemeža in uspešnih podjetniških zgodb. Oglasila se nam je dopisnica Gabrijela Milošič.
V tokratnem Lokalnem času bomo z našim dolenjskim dopisnikom Jožetom Žuro govorili o speči lepotici. Gre za obnovljeni grad Mirna, ki se nahaja severno od kraja Mirna na sotočju reke Mirna in potoka Vejar. Grad ima pestro zgodovino, požgan je bil med drugo svetovno vojno, po vojni so grajske kamne porabili za gradnjo poslopja kmetijske zadruge in drugih hiš na Mirni. Leta 1962 je grad začel obnavljati profesor z Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Marko Marin, ki je pred koncem stoletja s stanovanjskim zakonom postal tudi njegov lastnik. Po njegovi smrti leta 2015 so se lastniki menjali. Novi lastnik je angleški poslovnež, ki želi grad uporabljati v izobraževalne namene in v bližini zgraditi hotel oziroma glamping center. S tem se bo morda speča lepotica zbudila, česar bi bil verjetno vesel tudi Marko Marin.
Konji so poleg vina ena od glavnih značilnosti Prlekije, konj samorog je tudi osrednja figura ljutomerskega grba. Ljutomerčani in drugi prebivalci Murskega polja pa so še posebej ponosni na ljutomerskega kasača, ki je slovenska tradicionalna pasma. Poleg pomoči pri delu so namreč Prleki konje preizkušali tudi na dirkah in tako mineva letos 150. let od prvih konjskih dirk, prihodnje leto pa bo enako obletnico praznoval tudi Kasaški klub Ljutomer, ki je drugi najstarejši (takoj za dunajskim) v Evropi. Občina Ljutomer je letošnje leto razglasila za Leto prleških vrednot in ljutomerskega kasača, omenjeni klub pa bo do konca kasaške sezone pripravil več zanimivih dogodkov.
Tokratni Lokalni čas smo posvetili dvema pomembnima možema, povezanima z Notranjsko, in sicer generalu Rudolfu Maistru, čigar 150. obletnica rojstva bo prav jutri, torej 29. marca. Rodil se je namreč na ta dan leta 1874 v Kamniku, poleg tega pa bo v Maistrovem letu tudi 90. obletnica njegove smrti, saj je umrl 26. julija 1934, in to v svojem dvorcu na Uncu. Drugi pomemben Notranjec pa je izseljenski pisatelj Frank Troha - Rihtarjev, ki se je pred 130-imi leti rodil v Babnem Polju; od tam ga je življenjska pot zanesla onkraj luže v Ameriko.
Tokrat kličemo v Koper, kjer beležijo pester in zanimiv teden, predvsem v znamenju mladih, načrtov in želja. Univerza na Primorskem ta teden praznuje svoj rojstni dan, Glasbena šola Koper napoveduje nov program, dogajanje v tem tednu pa podpisuje 120. obletnica rojstva velikega pesnika Srečka Kosovela. Nekaj zanimivosti nam je odstrla kolegica Mateja Brežan.
Turistične kmetije predstavljajo pobeg od hitrega načina življenja. V Sloveniji je okoli 1300 turističnih kmetij, kar pomeni okoli 1000 nosilcev dopolnilnih dejavnosti. Kot ugotavlja Renata Kosi iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje, je trend 7 – odstotna rast takih kmetij. Lani so ustvarili okoli 250 tisoč nočitev, kar je podobno kot v letu 2019, ko je bilo zanje rekordno leto. Koroška izstopa po butičnem turizmu in povezovanju z naravo. Tam v treh dolinah deluje okoli 40 turističnih kmetij. V tokratnem Lokalnem času pa smo raziskali, kako je so škotsko nižinsko govedo pripeljali v koroške hribe, kako je mogoče, da ena najboljših koroških kuharic sploh ni kuharica, ampak agronomka. Pogovarjali smo se s predstavniki turističnih kmetij z vseh treh dolin, Mislinjske, Dravske in Mežiške.
Jože Plečnik je mož, ki je ključno zaznamoval arhitekturni razvoj Ljubljane. Naš največji arhitekt je danes poznan širom sveta, mnoga njegova dela, predvsem v Ljubljani, so vpisana na seznam svetovne kulturne dediščine. Mednje sodijo tudi Plečnikove tržnice, ki so v arhitektovem opusu poleg mostov in vodne zapornice eden ključnih objektov v oblikovanju poteze vodne osi Ljubljanice. Po izvirni zasnovi in kakovosti jih lahko uvrščamo v sam vrh svetovne arhitekture. Že od svojega nastanka dalje so neločljiv del osrednje ljubljanske tržnice, trenutno pa na njih potekajo obnovitvena dela. To je priložnost, da si v tokratnem Lokalnem času Plečnikove tržnice pogledamo od blizu. Kakšna je njihova umetnostnozgodovinska sporočilnost, katere umetnostne vplive je zaznati in kateri so skriti detajli arhitekture osrednje ljubljanske tržnice.
Tokrat smo šli na Bled. In zimzelena tema priljubljenih turističnih krajev – promet. Prav v ponedeljek se tam začenja zadnja faza gradnje krožišča nove blejske obvoznice, in s tem spremenjen prometni režim. Vprašanja obvoznice, prevoza, obremenjenosti v turistični sezoni in še česa pa so ta čas tako aktualna, da jim namenjamo lokalni čas ob 6.45. na Prvem. Lokalni čas je pripravila Romana Erjavec.
V Lokalnem času bomo vzbudili zanimanje za odkrivanje skrivnosti dela Zelenega krasa, med katere uvrščamo tudi Pivško kotlino. Dopisnica Sabrina Mulec obljublja radijski botanični sprehod po Pivških presihajočih jezerih, pa tudi pogovor o vprašanju sobivanja z zvermi na Zelenem krasu. V Ekomuzeju Pivških presihajočih jezer pa bodo odgovorili na številna vprašanja, ki se začnejo z "zakaj?"
V Lokalnem času se tokrat selimo na Črnovrško planoto, kjer bi to nedeljo morali prirediti jubilejni, 20. Trnovski maraton, vendar narava žal ne sodeluje, snega je premalo in tekmovanje so morali odpovedati. Bomo pa več o zgodovini te smučarsko-tekaške prireditve izvedeli iz pogovora z Nino Brus.
Na kulturni praznik se nam je iz studia Radia Maribor oglasil Stane Kocutar. Maribor bo danes s prireditvijo počastil ustvarjalnost Prešernove nagrajenke Erike Vouk. In ko smo že pri našem največjem slovenskem pesniku - ste vedeli, kako in kdaj je sploh nastala pobuda za Zdravljico? Danes pa je tudi 40 let od začetka zimskih olimpijskih iger v Sarajevu. V zelo lepem spominu so ostale tudi Davorinu Zemljiču, upokojenemu tonskemu mojstru Radia Maribor, tedaj službujočemu na olimpijskih prizoriščih, ki se zelo rad spominja, kako je srebrnemu Juretu Franku po odlični veleslalomski vožnji pridržal smuči, da je ta lahko dal medijem prvo izjavo. Tudi to lahko slišite v tokratnem Lokalnem času!
Neveljaven email naslov