Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Uvodne misli Mariborskega feljtona smo posvetili zaostrenim razmeram v medijskih hišah – gostja je bila novinarka Večera Petra Lesjak Tušek. Sledil je pregled aktualnega tedenskega dogajanja in 40-letnica delovanja mariborske univerze – nekateri primerjajo pomen njene ustanovitve za razvoj regije in mesta celo s pomenom izgradnje južne železnice. Spremljali smo konferenco mariborske revije za kulturo in družbo Dialogi – o novih evropskih središčih in obrobjih – in praznik Višje šole za gostinstvo in turizem Maribor, za katero se zdaj začenja novo obdobje.
634 epizod
Oddaja Mariborski feljton ima najdaljšo zgodovino, saj je na sporedu od začetka vsako nedeljo točno opoldne. V njej lahko slišite razširjeni tedenski mozaični pregled dogajanja in aktualnih tem.
Uvodne misli Mariborskega feljtona smo posvetili zaostrenim razmeram v medijskih hišah – gostja je bila novinarka Večera Petra Lesjak Tušek. Sledil je pregled aktualnega tedenskega dogajanja in 40-letnica delovanja mariborske univerze – nekateri primerjajo pomen njene ustanovitve za razvoj regije in mesta celo s pomenom izgradnje južne železnice. Spremljali smo konferenco mariborske revije za kulturo in družbo Dialogi – o novih evropskih središčih in obrobjih – in praznik Višje šole za gostinstvo in turizem Maribor, za katero se zdaj začenja novo obdobje.
V mozaičnem pregledu tedenskega dogajanja smo izpostavili vse glasnejša ugibanja o usodi napovedanih reform vlade Roberta Goloba. Opozorili smo na nezadovoljstvo kmetov, ki zahtevajo, naj novi okoljski predpisi ne presegajo realnih zmožnosti kmetovanja. Za skupno mizo z vladno stranjo bodo sedli kmalu, premier pa jim sporoča, da kmetijstva, države in podnebja ne morejo spremeniti v 10-ih dneh. Medtem pa slovenski orli skrbijo za zadovoljstvo vseh nas – napovedali so izjemen konec tedna v dolini pod Poncami. V zraku ostajajo tudi v Mariboru, od ponedeljka je namreč helikopterska nujna medicinska pomoč na voljo do večernih ur.
Zdravstveni steber še ne bo oblikovan 1. aprila, zato bodo zdravniki 3. aprila stavkali. Zamuja tudi reforma plačnega sistema v javnem sektorju. Teden so zaznamovali še razkritje hudih kršitev pravic delavcev v trgovini, zapleti s protitočno obrambo in protest kmetov.
Za nami je še en teden podražitev, kriz in pretresov – kot kaže, se znova tresejo banke, vsaj nekatere, ECB je še zmeraj neizprosen do kreditojemalcev, mali človek pa je spet deležen predvsem podražitev. A izbrskali smo tudi nekaj pozitivnega. Prisluhnite.
Kaj se je dogajalo pri nas v minulem tednu? Ustavljanje proizvodnje v treh tovarnah na mariborskem območju je lahko samo začetek vala zapiranja podjetij ali njihove selitve v tujino. Zato je na Štajerskem zaskrbljenost, Prekmurce pa je razveselil Lek, saj naj bi v predvidenem visokotehnološkem centru v Lendavi zagotovil 300 novih zaposlitev. Delavci mariborske Snage so se postavili v bran direktorju, županu Saši Arsenoviču pa sivijo lasje tudi zaradi stališča stranke in premierja Roberta Goloba, da "sedanje delovanje mestnih oblasti v Mariboru ni v skladu niti s predvolilnimi obljubami, še manj z vrednotami Gibanja Svoboda".
Protesti v Ljubljani, zapiranje Magne v Hočah, naraščajoča draginja, mestni proračun – tako lahko strnemo nekaj najbolj zgovornih sporočil tedna, ki se izteka in smo ga ponovno vzeli pod drobnogled v Feljtonskem mozaiku,
Teden, ki se izteka, sta zaznamovala predvsem nezadovoljstvo sindikatov javnega sektorja zaradi neurejenega plačnega sistema in odločitev Ustavnega sodišča glede začasnega zadržanja dela novele Zakona o RTV. In jasno – pustno dogajanje, ki je bilo najživahnejše na Ptuju, sicer pa so domiselne maske po vsej Sloveniji na svoj način prikazale, katere so najaktualnejše in najbolj pereče teme pri nas. Prav na pustni torek se je začel tudi najpomembnejši športni dogodek leta v Sloveniji – svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju v Planici. Svetovni dogodek, ki je v zadnjem času najbolj zaznamoval Evropo, pa je zagotovo vojna v Ukrajini, ki traja že eno leto.
V tednu, ko so pri nas potekale prve pokoronske pustne povorke in je na Ptuju oblast simbolično prevzel princ karnevala, smo zaznamovali svetovni dan radia; mariborskemu županu Saši Arsenoviču v mestnem svetu še vedno ni uspelo sestaviti koalicije, doživeli smo politično poroko Nove ljudske stranke Franca Kanglerja s Slovensko demokratsko stranko in nadaljevanje zahtev za zvišanje plač in nezadovoljstva v javnem sektorju.
V nedeljskem feljtonskem mozaiku vas kot vedno čaka pregled odmevnejših poudarkov minulega tedna, to pa so tokrat: kulturni praznik – smo namreč ena redkih držav, kjer je dan kulture državni praznik, in vse več podjetnikov pri nas dojema kulturo kot podstat svojega delovanja –; ob tem pa še zahtevnost usklajevanja plač v javnem sektorju, sociokulturni napuh in naša krhkost ob potresih in vojnah … a Slovenci smo dolgoživ narod z veliko razlogi za radost in upanje ….
Šolarje na našem koncu, ki so imeli ta teden počitnice, je nekaj dni prej razveselila zajetna pošiljka snega; istospolni partnerji so po dolgih letih dočakali izenačitev družinskih pravic; prebivalci Malečnika pa so ostali brez osebne zdravnice.
Začetek tedna je vreme obilno zasnežilo, velike skrbi Mariborčanov zaradi visokih zneskov na položnicah za ogrevanje je omilila vladna omejitev cene megavatne ure, obilen proračun z mastnim zadolževanjem v prvem branju pa ni dobil podpore v mestnem svetu. Iskanje dogovora s stanovalci Študentskih domov, da odstopijo svojo posteljo za Olimpijski festival evropske mladine, teče naslednji krog, stroka pa vidi v dogodku tudi pomemben turističen potencial. Nadaljujeta se spirali zahtev za zvišanje plač v javnem sektorju ter nestrpnosti in nasilja v družbi, zato smo spomnili na mednarodni dan žrtev holokavsta in pogledali v razburkane vode ptujskega Kurentovanja, kjer niso vsi navdušeni nad napovedanim koncertom »gospe Cece«.
Tokratne teme Feljtonskega mozaika s tedenskim pregledom dogajanja so: Zdravstveni minister je javnosti predstavil analizo zdravstva, premier pa jo je pospremil s komentarjem, da so razmere slabše, kot si mislimo, in s prstom pokazal na Zavod za zdravstveno zavarovanje. Nezadovoljstva zaradi plač je v javnem sektorju vse več, oglasili pa so se tudi upokojenci. Ambulanta za ljudi brez izbranega osebnega zdravnika je zaživela tudi v Mariboru, vsi pa si želijo, da bi bila to le začasna rešitev. Zaradi visokih zneskov na položnicah za ogrevanje so zaskrbljeni tudi v šolskih zavodih, saj se je za šole in vrtce, ki jih ogreva Energetika Maribor, daljinsko ogrevanje januarja podražilo še občutno bolj kot za gospodinjstva, in sicer za kar dvesto odstotkov.
Feljtonski mozaik prinaša pregled zgoščenega dogajanja minulega tedna. Nekaj tokratnih tem: ministrska ekipa Roberta Goloba dobiva končno podobo; v zdravstvu, pravosodju in predšolskem varstvu je bil z vlado dosežen dogovor o zvišanju plač, zato napovedanih stavk ne bo; pomena celovite mirovniške kulture se začenjamo še bolj zavedati, ko se konflikte v bližini rešuje z vojno; v domovih za starejše se ukvarjajo s kroničnim pomanjkanjem negovalnega osebja; v minulem tednu se je poslovila najstarejša Mariborčanka, 108-letna Marija Arih.
Za nami je prvi teden leta 2023; ta začetek je bil razmeroma miren, a različni dogodki se kljub temu že vrstijo: na političnem parketu je še zmeraj v ospredju zdravstvo, na lokalnem nivoju pa predvsem napoved dražjega ogrevanja in priprave na Olimpijski festival evropske mladine OFEM. O tem in drugih dogodkih, ki so zaznamovali ta teden.
V tednu, ki ga zaključuje božič, je zaprisegla prva slovenska predsednica države, Nataša Pirc Musar, delati je začela tudi nova sestava mariborskega mestnega sveta, pred tem je županstvo med socialno šibkejše razdelilo darilne vrečke, država pa je potrdila sveženj pomoči za gospodarstvo, ki peša pod pritiskom visokih cen energentov, in za sto evrov zvišala minimalno plačo. Večina ta teden porabljenih evrov pa se je prelila v trgovine, saj so te ob mrzličnem nakupovanju daril zadnje dni pred prazniki, kot rečemo, pokale po šivih. Vse to v tedenskem Feljtonskem mozaiku.
V mozaičnem pregledu tedenskega dogajanja smo to zadnjo letošnjo adventno nedeljo spomnili med drugim, da se je Tatjana Bobnar poslovila s položaja notranje ministrice; da se je premier Robert Golob v Državnem zboru zagovarjal tudi zaradi svojega osebnega varovanja; da so sindikati šolstva, zdravstva in vojske vse bolj nezadovoljni – eni s plačami, drugi z razmerami za delo; in da turizem, tudi v Mariboru, okreva hitreje, kot so kazale napovedi. Ob tem pa smo se ustavili še pri sklepnem dejanju svetovnega prvenstva v nogometu in se spomnili 100. obletnice rojstva pesnika Karla Destovnika - Kajuha.
Z rezultati in analizami drugega kroga županskih volitev je za nami supervolilno leto. Zaostrovanje spora Golob-Bobnar je razkrilo poskuse vplivanja politike na kadrovanje v policiji. Teden je zaznamovala napoved zdravniške stavke – kljub ponujenemu dvigu plač; gospodarstveniki so nezadovoljni zaradi nezadostnih vladnih ukrepov za pomoč poslovanju, študente v domovih pa razburja odločitev, da bodo morali svojo posteljo odstopiti mladim športnikom.
Mineva še zadnji teden supervolilne jeseni, ki se bo tudi v Mariboru končal to nedeljo z odločanjem o tem, kdo bo prihodnja 4 leta sedel v županski pisarni mesta, ki je že dobilo praznično podobo.
Mineva še zadnji teden supervolilne jeseni, ki se bo tudi v Mariboru končal to nedeljo z odločanjem o tem, kdo bo prihodnja 4 leta sedel v županski pisarni mesta, ki je že dobilo praznično podobo.
Feljtonski mozaik tudi tokrat prinaša kratek povzetek dogajanja iztekajočega se tedna. Nekaj poudarkov: pred tednom dni smo v prvem krogu izbirali župane in svetnike, ta nedelja bo/je volilno referendumska; zakaj ni v politiki več žensk; vlada zakonsko ustavlja prekrškovne postopke in državljanom vrača globe iz kovidnih časov; ali je duh Rudolfa Maistra kaj prisoten pri mariborskih županskih kandidatih; kako v zdravstvu rešujejo problem 6 tisoč izbrisanih napotnic; o tem in še čem.
Naše supervolilno leto se izkazuje za prelomno. Po spomladanskih državnozborskih volitvah z menjavo vlade nam je v jesenskem delu prineslo prvo predsednico v zgodovini države. Kaj prelomnega lahko prinesejo lokalne volitve? O tem v Feljtonskem mozaiku, ko smo postavili v ospredje tudi vse dražje življenje, ki ga mnogi brez pomoči humanitarnih organizacij preprosto ne zmorejo več.
Neveljaven email naslov