Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
875 epizod
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Družinsko nasilje je pogosto skrito in je premnogokrat tabu tema. Policijske statistike v Sloveniji dokazujejo, da so v 99% nasilja med odraslimi v družini žrtve ženske, povzročitelji pa moški. Še vedno imamo največkrat v mislih fizično nasilje, čeprav gre večkrat za psihično nasilje, ki morda povzroči še večjo bolečino. Še posebej ranljiva skupina so gibalno ovirane ženske. V Društvu Vizija iz Slovenskih Konjic so zato osnovali program za pomoč gibalno oviranim ženskam – žrtvam nasilja in odprli Varno hišo, program pa zdaj še nadgrajujejo. Društvo vstopa v 15. leto delovanja, je Luciji Fatur povedala predsednica Julijana Kralj.
V Sloveniji imamo deset kriznih centrov za mlade, ki delujejo 24 ur na dan vse dni v letu. Eden izmed njih je tudi Krizni center za mlade "Kresnička" v Lescah na Gorenjskem, v katerem bivajo otroci in mladostniki, stari od šest do osemnajst let. Namen kriznega centra za mlade je, da lahko poiščejo in dobijo pomoč, kadar so domače razmere zaradi nasilja, zlorab in alkohola nevzdržne, ko pogovor s starši ni mogoč in doživijo njihovo zavrnitev ali ko imajo težave s šolo in sovrstniki. V oddaji Med štirimi stenami boste slišali zgodbo mamice Maje, katere otroka sta se zatekla po pomoč v Krizni center za mlade "Kresnička", zgodbo Špele, ki je v "Kresnički" dobila možnost za nov začetek, ter pogovor z vodjo Kriznega centra za mlade, socialno delavko Ano Koren, ki pravi, da je krizni center za mlade "Kresnička" prostor, v katerem mlade ne samo poslušajo, temveč tudi slišijo. Oddajo pripravlja Petra Medved.
Specialni pedagog za motnje vedenja in osebnosti Marko Juhant, ki ga poznamo kot varuha otrokovih dolžnosti, ves čas opozarja na vzgojne zablode sodobnih staršev. Pred kratkim je svoja opažanja zbral v knjižici z naslovom Pogrešani napotki (http://www.čmrlj.si/), ki prinašajo konkretne odgovore na dileme povezane z zaščitniškim obnašanjem staršev, utrjevanjem delovnih navad, iskanjem ravnovesja med učenjem in drugimi otrokovimi dejavnostmi, s poslušnostjo, pa tudi z vzgojnim minimumom pri uporabi računalnika. Nekaterih napotkov se bomo v pogovoru z mamo Andrejo Andrejek Kancler in Markom Juhantom dotaknili v ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami. Pripravlja Jana Bajželj.
HIV pozitivne osebe se soočajo s stigmatizacijo, strahom, depresijo, zanikanjem in občutkom krivde. In ker HIV povezujemo s spolno identiteto, ki je že tako ali tako stigmatizirana, so strahovi pred razkritjem z okužbo toliko večji. Kljub temu, da se je odnos do HIV pozitivnih oseb pri nas spreminjal, strah pred izvedeti ali si ali nisi HIV pozitiven, še vedno pogosto prevlada pred strahom stigme, povezane z izgubo zaposlitve, prekinitvijo odnosov, izločitvijo iz družbe in celo nasilja. V tokratni oddaji Med štirimi stenami bomo spoznali, kako je strahove ob pozitivnem rezultatu testa presegel Boštjan Kováčec, eden redkih ki bo o svoji okužbi z virusom HIV spregovoril javno. Z njim se je pogovarjala Enisa Brizani.
Otrok že v prvih mesecih življenja spremlja zvoke iz okolice okrog sebe – lahko ga vznemirijo ali pomirijo, prepozna glasove njemu ljubih oseb. Komunikacija z otrokom je pomembna vloga staršev, saj vpliva na razvoj govora pri otrocih. Včasih pa se starši znajdejo v zadregi – otrokov govor je morda še nerazumljiv, se zatika, ne izgovarja vseh glasov pravilno, starši primerjajo otroka z vrstniki in iščejo odgovore na vprašanja. Kako pomagamo otroku do boljšega govora bo tema tokratne oddaje Med štirimi stenami, gostji bosta logopedinja Simona Levc in mamica Anja. V ponedeljek ob enajstih in trideset minut na Prvem. Oddajo pripravlja Lucija Fatur.
V oddaji bomo predstavili primer dobre prakse na področju zaposlovanja invalidov. Gre za projekt Zveze paraplegikov Slovenije »Invalid za invalida«, ki se je že razvil v socialno podjetništvo. Invalidnost, ki je pogosto obravnavana kot ovira za zaposlitev, je v tem primeru prikazana kot prednost, saj invalidi z znanjem in izkušnjami pomagajo sočloveku invalidu. Petra Medved, ki je oddajo pripravila, je obiskala tudi eno izmed delavnic za popravilo invalidskih vozičkov, ki deluje v okviru projekta, saj je brezhibno delujoč invalidski voziček za paraplegike in tetraplegike življenjskega pomena.
Stiske otrok, ki pristanejo v rejniških družinah, so večini pogosto neznane. Otroci v času odraščanja spoznavajo, da družina, v kateri bivajo, ni njihova matična družina in se različno odzivajo. Lahko so jezni, prizadeti in agresivni. V današnji oddaji Med štirimi stenami bomo spoznali zgodbo 28 letnega obsojenca, ki v zaporu na Dobu prestaja zaporno kazen. »Življenje pri rejniški družini je bilo lepo, zame so lepo skrbeli in me imeli radi. Zlorabil sem njihovo zaupanje in niso imeli druge izbire, kot da me pošljejo v Vzgojno izobraževalni zavod Veržej.« Njegova pot od 11 leta dalje je bila vse prej kot lahka za otroka v zgodnjih najstniških letih. Spoznanje, da starši niso njegovi biološki starši in zavedanje, da je Rom, je korenito oblikovalo njegovo življenje. Pripravlja Enisa Brizani.
Brezdomne ženske so zelo specifičen problem, odgovornost za njegovo reševanje pa ni na strani žensk, temveč na strani družbe kot celote. V začetku oktobra je v Evropskem parlamentu v Bruslju potekala zaključna konferenca Opolnomočenje brezdomnih žensk za zaščito pred nasiljem na ulici. Sodelujoči so predstavili prerez obstoječega stanja na področju brezdomnih žensk po Evropi in izpostavili njihove pereče probleme. Konferenca je potekala v okviru evropskega projekta za opolnomočenje brezdomnih žensk, v katerega so vključene tri države: Velika Britanija, Madžarska in Slovenija. Raziskavo nam bo v pogovoru z Lucijo Fatur predstavila Eva Srdoč z Inštituta za evropske raziskave in razvoj - EuroCoop
Le katerega malčka ni kdaj strah teme ali zdravnika? Težko opusti dudo in gre zjutraj s težavo v vrtec, zvečer pa spat? Zato, da bi otroci lažje prebrodili te majhne razvojne in psihološke ovire, so v knjižni obliki zdaj na voljo "Zdravilne zgodbice", ki sta jih napisali Mia Bone in Petra Julia Ujawe. Pripovedovali bosta, kako sta izbrali primerne dogodivščine in junake zgodbic, ki pomagajo otroku, da ob branju razume težave in jih tudi prebrodi. Mamica Tina bo povedala, kako je zgodbica o žirafi in delfinu Akiju pomagala svojem sinu, da ni več močil postelje. Svojo oceno zdravilnih zgodbic pa bo dodala tudi razvojna psihologinja dr. Ljubica Marjanovič Umek. Pripravlja Jana Bajželj.
V oddaji Med štirimi stenami bomo spoznali talni taktilni vodilni sistem. To je sistem talnih oznak, ki omogoča slepemu in slabovidnemu varno pot po urbanem okolju. Gre za kombinacijo obstoječih robov in površin in talnih oznak, ki na ključnih mestih, kjer je orientacija za slepe in slabovidne težka dopolnjujejo obstoječe robove. Če je talni taktilni vodilni sistem ustrezno postavljen, slepemu in slabovidnemu precej olajša pot po urbanem okolju, s tem pa omogoči dostop do javnih ustanov ter tako posredno vpliva na samostojnost slepih in njihovo družbeno udejstvovanje. Kako učinkovit je ta sistem, kaj ga dopolnjuje in kako se slepi orientirajo na poti, boste izvedeli v oddaji. Petra Medved se je namreč odpravila po Ljubljani preizkusiti talni taktilni vodilni sistem skupaj z Polono Car, ki je slabovidna in Markom Mikulinom, ki je slep in pri hoji uporablja belo palico, iz Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije.
Letošnji teden otroka je posvečen igri in dejavnostim, ki jih otroci svobodno izberejo. Posebna pozornost je letos posvečena tudi vključevanju otrok s posebnimi potrebami v prostočasne dejavnosti. S sodelovanjem v interesnih dejavnostih imajo otroci s posebnimi potrebami možnost, da razvijejo svoja močna področja in da so kljub primanjkljajem uspešni. Tako boste oddaji Med štirimi stenami spoznali gluhe in naglušne otroke in mladostnike ter otroke in mladostnike z govorno - jezikovnimi motnjami, ki ustvarjajo v gledališču Taka Tuka. Slišali pa boste tudi pogovor z Igorjem Šilcem, katerega sin Gašper je na specialni olimpijadi v Belgiji osvojil tri medalje. Oddajo je pripravila Petra Medved.
Ponudba počitniških dejavnosti po vsej Sloveniji bo pestra. Številna društva prijateljev mladine, mladinski centri, muzeji in druge ustanove pripravljajo razgibane počitniške programe - delavnice, športne aktivnosti in letovanja. Počitnice so čas, ko si otroci odpočijejo od pouka, predvsem pa so priložnost, da otrok razvija svojo domišljijo in talente. V oddaji Med štirimi stenami bomo govorili o kakovostnem preživljanju prostega časa, ki vodi v osebno rast otroka, o neformalnem učenju, ki omogoča razvoj različnih socialnih spretnosti ter o tem, ali uporaba socialnih omrežij zmanjšuje realne predstave o prijateljstvih in odnosih. Gostje oddaje bodo magistrica zakonskih in družinskih študij ter družinska in šolska mediatorka Monika Bizjak, podpredsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije Majda Struc in mag. Vojko Vavpotič direktor Javnega zavoda Mladi zmaji Centra za kakovostno preživljanje prostega časa otrok in mladih. Oddajo pripravlja Petra Medved.
Se vam zdi starševstvo težko? Pa se zavedate, da so težki trenutki pravzaprav priložnost, da pomagate otroku rasti in se razvijati in so zelo pomemben del starševstva. Tako razlagata Daniel Siegel in Tina Payne Bryson v knjigi Celostni razvoj otroških možganov, v kateri nam avtorja predstavljata najsodobnejša odkritja v razvoju otroških možganov in predstavita 12 praktičnih metod, ki jih lahko uporabimo pri vsakodnevnih starševskih izzivih. V Družinskem in terapevtskem centru Pogled so ob tej knjigi pripravili srečanja, ki jih vodita specialistki zakonske in družinske terapije Andreja Vukmir in Barbara Vister. Knjigo Celostni razvoj otroških možganov in razmišljanja ob njej bomo predstavili v ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami po deseti na Prvem. Pripravlja Lucija Fatur.
Kakšne so pravice otrok, ko se znajdejo v medijskih prispevkih? Ali lahko novinarji razkrijemo njihove osebne podatke, kadar poročamo o njih? Kdaj lahko to lahko storimo? To so le nekatere dileme, pred katere smo postavljeni novinarji, ko poročamo o otrocih. Kakšna priporočila in premislek prinašajo Smernice za poročanje o otrocih in kakšna je raven spoštovanja etičnih standardov novinarskega poklica ter varovanja temeljnih otrokovih pravic v Sloveniji, o tem se bo Petra Medved pogovarjala v oddaji Med štirimi stenami z gosti: s predsednico Novinarskega častnega razsodišča pri Društvu novinarjev Slovenije in novinarko Dnevnika Ranko Ivelja, z novinarko Vala 202, ki pripoveduje zgodbe družin iz projekta Botrstvo Jano Vidic in z višjim kriminalističnim inšpektorjem v oddelku za mladostniško kriminaliteto na generalni policijski upravi Antonom Klančnikom.
Popolna starostna razlika med partnerjema je štiri leta in štiri mesece, vendar samo, če je ženska mlajša. To menda kažejo rezultati raziskave, ki jo je lani objavil Daily Mail, drugi največji britanski dnevni časopis. Kaj pa, če je moški od svoje partnerke starejši 20, 30, celo 40 let? Ali pa, če je ženska tista, ki je starejša polovica para? Kako funkcionira taka zveza, kako jo sprejema okolica? Kaj so plusi in kaj minusi velike starostne razlike in ali lahko žensko precej starejši moški res zanima le zaradi denarja? In zakaj bi se želel fant v svojih dvajsetih ali tridesetih zaplesti v resno zvezo z več kot 10 let starejšo žensko, ki ima morda že skoraj odrasle otroke? V oddaji Med štirimi stenami bo Andreja Čokl gostila dva para, ki uspešno kljubujeta stereotipom o "primerni" starostni razliki med partnerjema, in dr. Veroniko Podgoršek, psihoterapevtko s področja družinske in zakonske terapije.
Ste že slišali za ginekomastijo? Gre za razrast žleznega tkiva dojke pri moškem, ki nastane zaradi hormonskega neravnovesja. Pojavi se lahko že pri novorojenčkih, fantih v puberteti in pri starejših moških. Vzroke za ginekomastijo in načine zdravljenja bo pojasnil endokrinolog dr. Tomaž Kocjan. Zelo redko moški zbolijo za rakom dojke. Pa vendarle. V oddaji bo svojo izkušnjo z nami delil bolnik, ki so ga lani novembra operirali na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Pripravlja Jana Bajželj.
V Sloveniji imajo mladi preprost dostop do alkohola, pitje pa dojemajo kot nekaj čisto normalnega, pomeni jim način zabave in sprostitve, so ugotovili v raziskavi Spremembe v vedenjih, povezanih z zdravjem mladostnikov v Sloveniji v obdobju od leta 2002 do leta 2010, ki jo je izvedel Nacionalni inštitut za javno zdravje. Raziskava je tudi pokazala, da sta bili dve petini slovenskih petnajstletnikov v življenju že vsaj dvakrat opiti, delež mladostnikov, ki so prvič v življenju pili alkohol pri 13-ih letih ali manj, pa se je v tem obdobju povečal, porast je opazen tako pri fantih kot pri dekletih. Tvegano pitje alkohola v zgodnji mladosti pa pomeni večje tveganje za poznejši razvoj odvisnosti od alkohola. V oddaji Med štirimi stenami bomo ugotavljali, ali je pitje alkohola pri mladostniku povezano s pitjem njegovih prijateljev in zakaj nekateri prosti čas povezujejo s pitjem alkohola. Kako se kaže pomanjkljiv starševski nadzor in ali se mladostniki zavedajo posledic pitja? Gostje oddaje bodo: člana Anonimnih alkoholikov, ki bosta povedala svoji življenjski zgodbi, ter socialna pedagoginja, vodja programa Izberi sam Špela Dovžan iz DrogArta, združenja, ki mlade na zabavah ozavešča o tveganjih, povezanih z uporabo alkohola, in možnostih za zmanjševanje le teh. V oddaji pa boste lahko slišali tudi pogovor z vodjo Službe za otroško psihiatrijo Pediatrične klinike v Ljubljani primarijko Mojco Brecelj Kobe. Oddajo pripravlja in vodi Petra Medved.
Odvisnost od prepovedanih drog predstavlja veliko težavo v družbi. Odvisniki se pogosto zelo kmalu znajdejo na ulici, prepuščeni sami sebi in nekaj nevladnim organizacijam, ki delujejo predvsem na področju preventive. Začaran krog omame, odvisnosti, ulice in kriminala presežejo le redki. Reintegracija ali ponovna vključitev ozdravljenega odvisnika v družbo je zadnji, sklepni del obravnave zasvojenih. Pogoj za vključitev v reintegracijske programe je popolna abstinenca od prepovedanih drog in alkohola, cilja reintegracije pa urejeno bivanje in zaposlitev. Kako uspešni smo? Bi bili reintegracijski programi smiselni tudi v času odvajanja od prepovedanih drog? Nekateri odvisniki namreč opozarjajo na pomanjkanje reintegracijskih programov v Sloveniji. O prednostih in slabostih reintegracijskih programov bomo govorili z Darjo Kocjančič, vodjo programa Reintegracija pri društvu Up, uporabnico, ki je v njihov program vključena 1 leto, vodjo Doma Vincenta Drakslerja, Melito Žontar, z nami pa bo tudi uspešno reintegriran uporabnik programa, ki ga izvaja Center za socialno delo Kranj. Pripravlja Enisa Brizani.
Ste stari okoli 40, 45, morda 50 let? Razmišljate o svojem dotedanjem življenju in vas pri tem grabi nekakšno malodušje ter se z nostalgijo spominjate mladosti? Ste pomislili na krizo srednjih let? V tokratni oddaji Med štirimi stenami bomo razmišljali o tem, ali je kriza srednjih let dejstvo ali stereotip. Je nekakšna življenjska inventura neobhodno potrebna, se moramo staranja zavedati? O krizi srednjih let bomo govorili z magistrico Polono Fister, univ. dipl. psihologinjo, slišali pa bomo tudi osebne izkušnje. Voditeljica: Lucija Fatur
Neveljaven email naslov