Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Število prepoznanih žrtev trgovine z ljudmi iz leta v leto narašča, kar je lahko posledica tako zavedanja žrtev o tem kaj trgovina z ljudmi je, kot tudi naporov države, organov pregona in nevladnih organizacij, da bi ta problem zajezili. Vedno nove pojavne oblike trgovine z ljudmi in pomanjkljiva zakonodaja, otežujejo odkrivanje in dokazovanje kaznivih dejanj. Nedorečen je tudi sistem izvajanja programov pomoči žrtvam, ti so kratkoročno naravnani in finančno podprti le v času trajanja statusa žrtve. Tudi zato se v večini primerov žrtve trgovine z ljudmi vrnejo v izvorne države, v nekaterih primerih pa jih okoliščine prisilijo v to, da v Sloveniji ostanejo. V tokratni oddaji Med štirimi stenami bomo slišali zgodbo žrtve trgovine z ljudmi. V času, ko na sodišču poteka postopek, obiskuje srednjo šolo, v matično državo se zaradi slabe izkušnje ne želi vrniti več. Oddajo pripravlja Enisa Brizani.
Evo – njeno ime je izmišljeno zaradi zaščite – je oče proti plačilu obljubil v zakon družini iz Slovenije. To je bila tako imenovana dogovorjena ali prisilna poroka, kakršne so del trgovine z ljudmi. Na sodišču zdaj poteka kazenski postopek, Eva pa si po tej slabi izkušnji, ko je njena nova družina ravnala z njo kot s stvarjo in ne s človekom, želi ostati v Sloveniji.
»Tega nisem pričakovala, bila sem presenečena, da lahko nekdo pride, da denar in te kupi, kot da si lutka v trgovini. Pridejo in rečejo, aha, ta mi je všeč, ima lepo postavo, oči, lase – in te kupi. Na žalost je v Makedoniji še vedno veliko tega.«
Eva je zbrala moč in pogum in se temu uprla, v prvih stikih z organi pregona pa je pričakovala več prijaznosti in manj obsojanja. Nevladna organizacija Društvo Ključ – center za boj proti trgovini z ljudmi ji je ponudila najprej nastanitev v varni hiši in vso potrebno psiho-socialno pomoč. Eva je vedela, da se ne bo nikoli več vrnila.
»Ko sem se poročila, sem vedela, da če se bo kaj zgodilo, se ne bom več vrnila. Slovenija mi je zelo všeč, sem žrtev in ostala bom tukaj do konca življenja. Stika s starši nimam, včasih zelo pogrešam brata in sestro.«
Na sodišču poteka kazenski postopek, Eva medtem obiskuje prvi letnik srednje šole in skuša nadomestiti izgubljena najstniška leta. V razredu, v katerem je najstarejša, poleg tega pa tujka, njene zgodbe ne poznajo. Sošolci ne bi razumeli, kaj je preživela.
»So me sicer sprejeli, včasih pa se obnašajo čudno. Ne oziram se nanje, tam sem zato, da sledim svojemu cilju, da uresničim svoje želje, ki sem jih pustila na pol poti. Zaupam sebi, pogumna sem in jih bom uresničila. V prihodnosti so pred mano same lepe stvari. Imela bom fanta, službo, delala bom in zaslužila svoj denar, si ustvarila družino. Imela bom vse, kar sem si želela. Če bi izgubila status in s tem finančno podporo, bi bilo zame zelo grozno in bila bi zelo žalostna. Moja želja je ostati in živeti v Sloveniji, zaupam državi, da bo to razumela. Rada pomaga ljudem, ki res potrebujejo pomoč, in jaz jo res potrebujem. Verjamem, da me ne bodo kar tako zapustili.«
Manca Raušl iz Društva Ključ opozarja, da Slovenija od leta 2007 ne namenja nikakršnih sredstev za reintegracijo žrtev trgovanja z ljudmi v slovensko okolje, zato je društvo pri vključevanju žrtev trgovanja z ljudmi v slovensko okolje prepuščeno lastni iznajdljivosti in humanitarnim gestam posameznikov in posameznic, zunanjih sodelavcev, nekaterih podjetij ter izobraževalnih ustanov in delnemu financiranju programa Mestne občine Ljubljana, Oddelka za socialno varstvo. V obstoječem sistemu je edina možnost, da se žrtev trgovine z ljudmi vrne v izvorno državo, kjer ji grozijo vnovično izkoriščanje, zloraba in kršenje človekovih pravic.
»Področje reintegracije mora biti sistemsko urejeno. Pozdravljamo odziv Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, ki je v šolskem letu 2014/2015 prvič omogočilo 19-letni uporabnici Društva Ključ (tuji državljanki) vključitev v redni srednješolski program in njeno namestitev v dijaškem domu. Želimo si, da bo to podlaga za sistemsko ureditev tega problema, saj moramo ranljivim skupinam omogočiti samostojno življenje ter ustaviti krog izkoriščanja in zlorab.«
874 epizod
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Število prepoznanih žrtev trgovine z ljudmi iz leta v leto narašča, kar je lahko posledica tako zavedanja žrtev o tem kaj trgovina z ljudmi je, kot tudi naporov države, organov pregona in nevladnih organizacij, da bi ta problem zajezili. Vedno nove pojavne oblike trgovine z ljudmi in pomanjkljiva zakonodaja, otežujejo odkrivanje in dokazovanje kaznivih dejanj. Nedorečen je tudi sistem izvajanja programov pomoči žrtvam, ti so kratkoročno naravnani in finančno podprti le v času trajanja statusa žrtve. Tudi zato se v večini primerov žrtve trgovine z ljudmi vrnejo v izvorne države, v nekaterih primerih pa jih okoliščine prisilijo v to, da v Sloveniji ostanejo. V tokratni oddaji Med štirimi stenami bomo slišali zgodbo žrtve trgovine z ljudmi. V času, ko na sodišču poteka postopek, obiskuje srednjo šolo, v matično državo se zaradi slabe izkušnje ne želi vrniti več. Oddajo pripravlja Enisa Brizani.
Evo – njeno ime je izmišljeno zaradi zaščite – je oče proti plačilu obljubil v zakon družini iz Slovenije. To je bila tako imenovana dogovorjena ali prisilna poroka, kakršne so del trgovine z ljudmi. Na sodišču zdaj poteka kazenski postopek, Eva pa si po tej slabi izkušnji, ko je njena nova družina ravnala z njo kot s stvarjo in ne s človekom, želi ostati v Sloveniji.
»Tega nisem pričakovala, bila sem presenečena, da lahko nekdo pride, da denar in te kupi, kot da si lutka v trgovini. Pridejo in rečejo, aha, ta mi je všeč, ima lepo postavo, oči, lase – in te kupi. Na žalost je v Makedoniji še vedno veliko tega.«
Eva je zbrala moč in pogum in se temu uprla, v prvih stikih z organi pregona pa je pričakovala več prijaznosti in manj obsojanja. Nevladna organizacija Društvo Ključ – center za boj proti trgovini z ljudmi ji je ponudila najprej nastanitev v varni hiši in vso potrebno psiho-socialno pomoč. Eva je vedela, da se ne bo nikoli več vrnila.
»Ko sem se poročila, sem vedela, da če se bo kaj zgodilo, se ne bom več vrnila. Slovenija mi je zelo všeč, sem žrtev in ostala bom tukaj do konca življenja. Stika s starši nimam, včasih zelo pogrešam brata in sestro.«
Na sodišču poteka kazenski postopek, Eva medtem obiskuje prvi letnik srednje šole in skuša nadomestiti izgubljena najstniška leta. V razredu, v katerem je najstarejša, poleg tega pa tujka, njene zgodbe ne poznajo. Sošolci ne bi razumeli, kaj je preživela.
»So me sicer sprejeli, včasih pa se obnašajo čudno. Ne oziram se nanje, tam sem zato, da sledim svojemu cilju, da uresničim svoje želje, ki sem jih pustila na pol poti. Zaupam sebi, pogumna sem in jih bom uresničila. V prihodnosti so pred mano same lepe stvari. Imela bom fanta, službo, delala bom in zaslužila svoj denar, si ustvarila družino. Imela bom vse, kar sem si želela. Če bi izgubila status in s tem finančno podporo, bi bilo zame zelo grozno in bila bi zelo žalostna. Moja želja je ostati in živeti v Sloveniji, zaupam državi, da bo to razumela. Rada pomaga ljudem, ki res potrebujejo pomoč, in jaz jo res potrebujem. Verjamem, da me ne bodo kar tako zapustili.«
Manca Raušl iz Društva Ključ opozarja, da Slovenija od leta 2007 ne namenja nikakršnih sredstev za reintegracijo žrtev trgovanja z ljudmi v slovensko okolje, zato je društvo pri vključevanju žrtev trgovanja z ljudmi v slovensko okolje prepuščeno lastni iznajdljivosti in humanitarnim gestam posameznikov in posameznic, zunanjih sodelavcev, nekaterih podjetij ter izobraževalnih ustanov in delnemu financiranju programa Mestne občine Ljubljana, Oddelka za socialno varstvo. V obstoječem sistemu je edina možnost, da se žrtev trgovine z ljudmi vrne v izvorno državo, kjer ji grozijo vnovično izkoriščanje, zloraba in kršenje človekovih pravic.
»Področje reintegracije mora biti sistemsko urejeno. Pozdravljamo odziv Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, ki je v šolskem letu 2014/2015 prvič omogočilo 19-letni uporabnici Društva Ključ (tuji državljanki) vključitev v redni srednješolski program in njeno namestitev v dijaškem domu. Želimo si, da bo to podlaga za sistemsko ureditev tega problema, saj moramo ranljivim skupinam omogočiti samostojno življenje ter ustaviti krog izkoriščanja in zlorab.«
Ob jutrišnjem mednarodnem dnevu bele palice – pripomočka, s katerim slepi in drugi ljudje z okvarami vida zaznavajo ovire in vodilne elemente ter si tako pomagajo pri orientaciji, hkrati pa je tudi simbol njihove neodvisnosti – bomo danes govorili o dostopnosti prostora in o usposabljanju slepih in slabovidnih ljudi za aktivno življenje. Z nami bosta predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica in pooblaščenec Lions klubov Slovenije za pomoč slepim in slabovidnim Igor Miljavec ter krajinska arhitektka iz zavoda Dostop doktorica Andreja Zapušek Černe. Oddajo je pripravila Petra Medved.
Med zgodbami, ki nam jih naplete življenje, se znajdejo tudi zgodbe partnerskih razhajanj. Nekateri se s koncem odnosa spoprimejo sami, drugi poiščejo pomoč, marsikdo poseže po literaturi s to tematiko. “(Ne)Srečni konci“, tako je dr. Ana Čertanec dala naslov svojemu “priročniku za soočanje z življenjem po razhodu in pri iskanju novih priložnosti v življenju”. Razmišljala je namreč, da je v takem trenutku dobrodošla prav vsaka izkušnja drugih. Kljub povsem drugačni izobrazbi se je lotila pisanja, ki ga predstavlja v tokratnem pogovoru.
Materino mleko je najboljša hrana za dojenčka, poleg tega mu dojenje daje tudi občutek bližine, varnosti in ugodja, poskrbi za vzpostavitev odnosa med otrokom in mamo. Dojenje je torej temeljni del našega življenja, ki pa je – sploh, če mama doji v javnosti – mnogokrat še vedno tabu. Prav tako na začudene poglede naletijo mame, ki se odločijo, da bodo svojega otroka dojile še po dopolnjenem prvem letu starosti. Temu se je v knjigi z naslovom Dojenje po prvem letu – vodnik, ki prisluhne otrokovemu in maminemu ritmu odstavljanja podrobneje posvetila zakonska in družinska terapevtka Aleksandra Klopčič. V oddaji Med štirimi stenami jo gosti Andreja Gradišar.
Po svetu in tudi pri nas je zadnji septembrski teden posvečen gluhim. V mednarodnem tednu gluhih želijo gluhi opozoriti nase in na njihovo nevidno invalidnost – gluhoto ter na težave, s katerimi se srečujejo v vsakodnevnem življenju. Gluhota je med najtežjimi invalidnostmi zaradi doživljenjske ovire pri govorno-socialni komunikaciji, ki se kaže pri gluhih osebah v trajni izoliranosti od slišečega okolja. Kakšne stiske doživljajo, kako gluhota vpliva na njihovo duševno zdravje in kako je z vključevanjem v svet slišečih – o tem se bomo pogovarjali v današnji oddaji Med štirimi stenami, ki jo je pripravila Petra Medved. Celotna oddaja bo tolmačena v slovenski znakovni jezik, tako da jo bodo lahko spremljali tudi gluhi na spletni strani Radio Prvi.si.
Hipnozo poznamo že stoletja, poznale so jo že starejše civilizacije, moderna hipnoza pa se je začela v 18. stoletju. Izraz »hipnoza«, ki ga je skoval James Braid, izhaja iz grške besede »hypnos« – spanje, čeprav je kasneje spoznal, da stanje hipnoze ni spanje. Hipnoza je delni preskok kritičnega faktorja in vzpostavitev selektivnega mišljenja. Je popolnoma naravno stanje našega uma, ki ga lahko s pomočjo terapevta dosežemo le z našim dovoljenjem. Društvo Elman, ime je dobilo po hipnoterapevtu Davu Elmanu, želi s hipnoterapijo pomagati ljudem, da premagajo življenjske izzive in dosežejo svoje cilje. V tokratni oddaji jo predstavlja hipnoterapevt Boris Slivnik.
Dare Leban je nedavno izdal knjižico Teorija o strahu s podnaslovom O napačnem učenju strahu in povzročanju stresa otrokom in odraslim zaradi nepoznavanja definicije strahu. Zaradi težav v duševnem zdravju in poskusov, da bi opustil predpisana zdravila, je Dare Leban začel raziskovati, od kod izvirajo njegove težave.
Študenti s posebnimi potrebami morajo imeti enake možnosti in enak dostop do izobraževanja kot ostali študenti. Kakšne prilagoditve potrebujejo, ali je delo s študenti s posebnimi potrebami sistemsko urejeno, je izobraževalni proces prilagojen tako, da spodbuja inkluzijo, kakšen je postopek za pridobitev statusa študenta s posebnim statusom in kakšne so izkušnje s študijem, če si študent s posebnimi potrebami, o tem bomo govorili v tokratni oddaji Med štirimi stenami, ki jo vodi Petra Medved.
Po podatkih Združenja multiple skleroze Slovenije pri nas živi več kot 3.500 ljudi s to boleznijo. Gre za avtoimunsko bolezen, pri čemer imunski sistem napada telesu lastno tkivo – mielinsko ovojnico. Zaradi te poškodbe nastajajo okvare, najpogosteje vida in sluha, ravnotežja, spodnjih in zgornjih okončin, navzoče pa so tudi utrujenost ter težave s kognitivnim mišljenjem in inkontinenco. Je najpogostejše nevrološko obolenje med mlajšimi odraslimi od 20. do 40. leta starosti, prizadene več žensk kot moških. Vzrok ni znan, bolezen pa lahko brez ustreznega sodobnega zdravljenja vodi tudi v invalidnost. Slišali boste ponovitev majske oddaje, v kateri smo govorili o življenju s to boleznijo in pomembnosti rehabilitacije za te bolnike. Gostji sta bili specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine iz URI Soča Anja Udovčić Pertot in bolnica s to boleznijo Andreja Velepec.
Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami in tisti, ki so se morali spopasti s težko boleznijo. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi. Med štirimi stenami ob ponedeljkih ob 10.10 na Prvem.
V terminu oddaje Med štirimi stenami se bomo spomnili na gledališko predstavo Zabava za Borisa Prešernovega gledališča Kranj, v katerem naslovno vlogo Borisa igra Simon Šerbinek. Njegova življenjska pot je polna vzponov in padcev. Ob koncu študija na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je v nesreči izgubil obe nogi pod kolenom. Študij dramske igre je končal. Ker pa je vedel, da zaradi podkolenske amputiranosti ne bo nikoli igralec v popolnem smislu, se je vpisal še na študij slovenščine na Filozofski fakulteti v Mariboru.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Starši pomembno zaznamujejo otroka ter njegovo življenje in odnos do sebe in drugih v odraslosti. Če so prisotni v njegovem življenju in tudi, če jih v njegovem življenju ni. Marja Černelič je otroštvo preživela z mamo, staro mamo in starim očetom. Njeno življenje je bilo materialno skromno in čustveno ranjeno. V njeni knjigi Drugo rojstvo piše, da je imela slabo preživetveno opremo, s katero bi lahko cela prešla skozi življenje. Oče je bil družinska skrivnost. Niso ga omenjali in niti na misel ji ni prišlo, da bi ga omenila. Ko so jo sošolke in sošolci vprašali, ali je njen oče umrl, si je želela, da bi jim lahko pritrdila.
Avtizem je razvojna nevrološka motnja. Ljudje z avtizmom imajo največji primanjkljaj na področju socialne komunikacije in interakcije. Po navadi se težko sporazumevajo z drugimi, imajo težave v socialnih odnosih, težko predvidijo stvari ali izluščijo bistvo iz povedanega. Zato se posamezniki z avtizmom na vsakodnevne situacije in spremembe odzivajo neobičajno. Avtizem ostaja stalnica vse življenje, ravno tako tudi potreba ljudi s to motnjo po pomoči in podpori. Kako pravilno prepoznati potrebe otroka in mladostnika z avtizmom v različnih starostnih obdobjih, kaj potrebujejo starši, vzgojitelji in učitelji, ki ga poučujejo, zakaj je pomembno, da ima tak otrok v šoli spremljevalca, in kakšne težave imajo starši otrok z avtizmom, ko postanejo polnoletni – o tem se bo v oddaji Med štirimi stenami Petra Medved pogovarjala z mamo mladostnika z avtizmom in ustanoviteljico zasebnega Zavoda Modri december, zavoda za spodbujanje zavedanja avtizma in Aspergerjevega sindroma Koper – defektologinjo Patricijo Lovišček, ki največ časa posveča izobraževanju in usposabljanju staršev, vzgojiteljev, učiteljev ter laične javnosti o avtizmu in Aspergerjevem sindromu. Ponovitev oddaje.
Živimo v močno seksualizirani družbi, v kateri pa se, paradoksalno, le težko pogovarjamo o spolnosti. Ko otroci pridejo k staršem z vprašanji o spolovilih in spolnih odnosih, le redki odgovorijo brez težav, neprijetnega občutka, dilem, kako to storiti, ali celo sramu. Še manj je tistih, ki bi se pogovora o spolnosti lotili samoiniciativno. Zato je pogosto primarni vir informacij internet, tam pa otroci hitro naletijo na različne pornografske filme in spletne klepetalnice. To, kar vidijo, oblikuje njihova prepričanja o tem, kakšen je »običajen« spolni odnos, kako naj bi se med njim vedel moški, kako ženska. Lahko dostopne spletne pornografske vsebine povečujejo težave s spolnostjo, več je tudi odvisnosti, opažajo strokovnjaki.
Ana Rozman je mama postala pred dobrima dvema letoma. Prihod sinčka je njeno življenje postavil na glavo, ga spremenil, prioritete so zamenjale vrstni red. Ker ni našla literature z osebno izkušnjo, se je odločila sama zapisati vse občutje in doživetja prvega leta materinstva. Prvo leto mama je naslov prvenca, Ana Rozman pa nam bo zaupala del svojega doživljanja materinstva.
Urša Fister je nedavno izdala slikanico Martinček Pobalinček. Opisuje resnično zgodbo o primorski kuščarici, ki jo je njena družina nevede pripeljala iz Izole v Ljubljano. Urša je s slikanico izpolnila željo mlajšega brata Nejca, da preprosta zgodba njegovega življenja dobi knjižno upodobitev. Ker je Nejc srčni bolnik in je imel v otroštvu dve operaciji srca, ima pa tudi avtizem, se je Urša odločila, da ves izkupiček od prodaje knjige nameni Pediatrični kliniki Ljubljana in VDC Sonček, kjer je Nejc vključen v njihov program, kar mu omogoča kakovostnejše življenje.
Zveza prijateljev mladine Slovenije že od leta 1999 zbira sredstva za brezplačno letovanje otrok iz socialno ogroženih družin v okviru projekta Pomežik soncu. Veliko staršev namreč kljub zaposlitvi svojim otrokom še vedno ne more omogočiti poletnih počitnic. Te pa so za zdrav razvoj otrok zelo pomembne. Zveza prijateljev mladine Slovenije je lani na letovanje peljala 10.927 otrok, od teh jih je popolnoma brezplačno letovalo 2.245. Zadnja leta vse več pozornosti namenjajo tudi zbiranju sredstev za letovanja otrok s posebnimi potrebami. Številni starši teh otrok si želijo, da bi bili vključeni v vrstniško družbo, saj so počitnice posebna dragocena izkušnja za vse.O pomenu letovanj za zdrav otrokov razvoj, o sprejemanju različnosti in empatiji, ki se ustvari, ko otroci s posebnimi potrebami letujejo skupaj z vrstniki, bomo govorili v oddaji Med štirimi stenami, ki jo pripravlja Petra Medved.
Smrt je ena od tem, ki je še vedno tabujska tema in prevečkrat ostaja med štirimi stenami. To občutijo tudi najmlajši med nami. Kako se otroci spopadajo s smrtjo enega od staršev? Zakaj ne smemo pozabiti, da tudi oni, čeprav morda tega ne kažejo, žalujejo in kako jim lahko pomagamo, da ubesedijo, kaj doživljajo. Posledice neizražene bolečine in žalovanja nas lahko namreč zaznamujejo tudi pozneje pri razvoju identitete, samopodobe in odnosov. Gostji: specialistka zakonske in družinske terapije Violeta Irgl, ustanoviteljica in direktorica Inštituta za okrevanje po travmi, psihoterapijo in svetovanje Rahločutnost, ter upokojenka Jana Debeljak.
Otroci se pojavljajo v številnih medijskih vsebinah – v oglasih, filmih, televizijskih kvizih, nastopajo pred žiranti v šovih, v katerih iščejo nadarjene, udeležujejo se tudi televizijskih formatov, ki bi jih lahko uvrstili med resničnostne šove. Kako pojavljanje otrok v takih oddajah vpliva nanje, nas je zanimalo v ponedeljkovi oddaji Prvega Med štirimi stenami. Govorili smo tudi o želji in prizadevanjih nekaterih staršev, da bi njihovi otroci postali zvezde, pa še o najstnikih in starših, ki življenje sebe in svojih bližnjih redno dajejo na ogled na spletu.
Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami in tisti, ki so se morali soočiti s težko boleznijo. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi. Med štirimi stenami, ob ponedeljkih ob 10.10 na Prvem.
Neveljaven email naslov