Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Preprečevanje samomorov

12.10.2015

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je lani v Sloveniji zaradi samomora umrlo 388 ljudi, 325 moških in 63 žensk. Moški so bolj ogroženi, saj na pet moških naredi samomor ena ženska. Osamljenost poveča tveganje za samomor, pogovor ter trdne in pristne vezi med ljudmi pa delujejo varovalno, razlagajo strokovnjaki. Kakšni so dejavniki tveganja za samomor in kateri so opozorilni znaki, ki kažejo, da se je človek zašel v hudi duševni stiski, kako preprečiti najhujše in kje poiskati strokovno pomoč - o tem bomo govorili v oddaji Med štirimi stenami z gostjo prof. dr. Onjo Tekavčič Grad, klinično psihologinjo, ki je tudi strokovni vodja Centra za psihološko svetovanje Posvet, iz psihiatrične klinike v Ljubljani. Oddajo pripravlja Petra Medved.

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je lani v Sloveniji zaradi samomora umrlo 388 ljudi, 325 moških in 63 žensk. Moški so bolj ogroženi, saj na pet moških naredi samomor ena ženska. Osamljenost poveča tveganje za samomor, pogovor ter trdne in pristne vezi med ljudmi pa delujejo varovalno, razlagajo strokovnjaki. Kakšni so dejavniki tveganja za samomor in kateri so opozorilni znaki, ki kažejo, da se je človek zašel v hudi duševni stiski, kako preprečiti najhujše in kje poiskati strokovno pomoč – o tem smo govorili v oddaji Med štirimi stenami z gostjo prof. dr. Onjo Tekavčič Grad, klinično psihologinjo iz psihiatrične klinike v Ljubljani, ki je tudi strokovni vodja Centra za psihološko svetovanje Posvet. Oddajo je pripravila Petra Medved.

Večina ljudi, ki naredijo samomor, prej opozarja na svoj namen – razlagajo strokovnjaki. Kako prepoznati samomorilno vedenje in opozorilne znake, ki kažejo, da se je človek zašel v hudi čustveni in duševni stiski, je povedala gostja oddaje Med štirimi stenami profesorica doktorica Onja Tekavčič Grad, klinična psihologinja iz Psihiatrične klinike v Ljubljani in strokovni vodja Centra za psihološko svetovanje Posvet, ki je del mreže psiholoških svetovalnic MOČ:

Ena stvar, ki je najbolj pomembna, je sprememba vedenja. Sprememba, ki je očitna, pa je ne vemo, čemu bi jo pripisali. Človek se umika iz družbe, lahko ima težave na področju spanja, hrane, aktivnosti – to pomeni, da težko dela v službi, se težko skoncentrira, težko opravi svoje naloge, težko se zjutraj sploh spravi v službo ali v šolo. Te spremembe morajo biti prvi znak. Ko pa ta znak opazimo, pa je treba človeka povprašati, jasno in glasno, kaj se z njim dogaja. Kje ima težave, kaj razmišlja, a morda razmišlja tudi o tem, da življenje ni več vredno zanj. In ko to zvemo, je treba spraševati naprej. In spraševati tudi o tem, do kam je to že domislil. Ker če imajo ljudje že narejen načrt, kako bi to izvedli, je stvar mnogo bolj kritična in mnogo hitreje je treba ukrepati.

Pogovor o stiski stiske ne povečuje, ampak jo zmanjšuje, razlaga klinična psihologinja Onja Tekavčič Grad:

Ta slogan Pogovor rešuje, dejansko drži. Ko se stiska v glavi povečuje smo vsi nagnjeni k temu, da nekako, v enem začaranem krogu, tega ne znamo razreševati in potrebujemo nekoga, ki bo iz drugačnega zornega kota pogledal na ta problem. To je seveda lahko svojec, lahko je to prijatelj, lahko pa je to neka strokovna pomoč, lahko nekdo, ki je skozi tako stisko že šel, bil mogoče tudi na robu, pa je to premagal. Lahko so to strokovnjaki, ki se s tem prav ukvarjajo in imajo veliko orodij, ki pomagajo, vključno zdravila in psihoterapevtsko znanje. In seveda pravočasna pomoč pomeni tudi najhitrejšo pomoč. Kajti dokler človek ne sprejme pri sebi, da nekaj potrebuje, ne bo nič sprejel. Zato je zelo potrebno, da svojci, ki opazijo spremembo pri takem človeku, ki se nekako zgublja, pomagajo in ga spremijo do strokovne pomoči.

V življenju gremo skozi različna obdobja, ki prinašajo različne preizkušnje. Nekatere nas obogatijo, druge so prezahtevne, izčrpavajoče in povzročajo hudo duševno in čustveno stisko. Če se znajdemo v takem položaju, je prava rešitev strokovna pomoč, ki jo lahko dobite tudi v devetih brezplačnih psiholoških svetovalnicah, ki delujejo v okviru projekta MOČ po Sloveniji. Te so v Ljubljani, Celju, Kranju, Slovenj Gradcu, Postojni, Sevnici, Laškem, Novi Gorici in Murski Soboti.


Med štirimi stenami

875 epizod


Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.

Preprečevanje samomorov

12.10.2015

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je lani v Sloveniji zaradi samomora umrlo 388 ljudi, 325 moških in 63 žensk. Moški so bolj ogroženi, saj na pet moških naredi samomor ena ženska. Osamljenost poveča tveganje za samomor, pogovor ter trdne in pristne vezi med ljudmi pa delujejo varovalno, razlagajo strokovnjaki. Kakšni so dejavniki tveganja za samomor in kateri so opozorilni znaki, ki kažejo, da se je človek zašel v hudi duševni stiski, kako preprečiti najhujše in kje poiskati strokovno pomoč - o tem bomo govorili v oddaji Med štirimi stenami z gostjo prof. dr. Onjo Tekavčič Grad, klinično psihologinjo, ki je tudi strokovni vodja Centra za psihološko svetovanje Posvet, iz psihiatrične klinike v Ljubljani. Oddajo pripravlja Petra Medved.

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je lani v Sloveniji zaradi samomora umrlo 388 ljudi, 325 moških in 63 žensk. Moški so bolj ogroženi, saj na pet moških naredi samomor ena ženska. Osamljenost poveča tveganje za samomor, pogovor ter trdne in pristne vezi med ljudmi pa delujejo varovalno, razlagajo strokovnjaki. Kakšni so dejavniki tveganja za samomor in kateri so opozorilni znaki, ki kažejo, da se je človek zašel v hudi duševni stiski, kako preprečiti najhujše in kje poiskati strokovno pomoč – o tem smo govorili v oddaji Med štirimi stenami z gostjo prof. dr. Onjo Tekavčič Grad, klinično psihologinjo iz psihiatrične klinike v Ljubljani, ki je tudi strokovni vodja Centra za psihološko svetovanje Posvet. Oddajo je pripravila Petra Medved.

Večina ljudi, ki naredijo samomor, prej opozarja na svoj namen – razlagajo strokovnjaki. Kako prepoznati samomorilno vedenje in opozorilne znake, ki kažejo, da se je človek zašel v hudi čustveni in duševni stiski, je povedala gostja oddaje Med štirimi stenami profesorica doktorica Onja Tekavčič Grad, klinična psihologinja iz Psihiatrične klinike v Ljubljani in strokovni vodja Centra za psihološko svetovanje Posvet, ki je del mreže psiholoških svetovalnic MOČ:

Ena stvar, ki je najbolj pomembna, je sprememba vedenja. Sprememba, ki je očitna, pa je ne vemo, čemu bi jo pripisali. Človek se umika iz družbe, lahko ima težave na področju spanja, hrane, aktivnosti – to pomeni, da težko dela v službi, se težko skoncentrira, težko opravi svoje naloge, težko se zjutraj sploh spravi v službo ali v šolo. Te spremembe morajo biti prvi znak. Ko pa ta znak opazimo, pa je treba človeka povprašati, jasno in glasno, kaj se z njim dogaja. Kje ima težave, kaj razmišlja, a morda razmišlja tudi o tem, da življenje ni več vredno zanj. In ko to zvemo, je treba spraševati naprej. In spraševati tudi o tem, do kam je to že domislil. Ker če imajo ljudje že narejen načrt, kako bi to izvedli, je stvar mnogo bolj kritična in mnogo hitreje je treba ukrepati.

Pogovor o stiski stiske ne povečuje, ampak jo zmanjšuje, razlaga klinična psihologinja Onja Tekavčič Grad:

Ta slogan Pogovor rešuje, dejansko drži. Ko se stiska v glavi povečuje smo vsi nagnjeni k temu, da nekako, v enem začaranem krogu, tega ne znamo razreševati in potrebujemo nekoga, ki bo iz drugačnega zornega kota pogledal na ta problem. To je seveda lahko svojec, lahko je to prijatelj, lahko pa je to neka strokovna pomoč, lahko nekdo, ki je skozi tako stisko že šel, bil mogoče tudi na robu, pa je to premagal. Lahko so to strokovnjaki, ki se s tem prav ukvarjajo in imajo veliko orodij, ki pomagajo, vključno zdravila in psihoterapevtsko znanje. In seveda pravočasna pomoč pomeni tudi najhitrejšo pomoč. Kajti dokler človek ne sprejme pri sebi, da nekaj potrebuje, ne bo nič sprejel. Zato je zelo potrebno, da svojci, ki opazijo spremembo pri takem človeku, ki se nekako zgublja, pomagajo in ga spremijo do strokovne pomoči.

V življenju gremo skozi različna obdobja, ki prinašajo različne preizkušnje. Nekatere nas obogatijo, druge so prezahtevne, izčrpavajoče in povzročajo hudo duševno in čustveno stisko. Če se znajdemo v takem položaju, je prava rešitev strokovna pomoč, ki jo lahko dobite tudi v devetih brezplačnih psiholoških svetovalnicah, ki delujejo v okviru projekta MOČ po Sloveniji. Te so v Ljubljani, Celju, Kranju, Slovenj Gradcu, Postojni, Sevnici, Laškem, Novi Gorici in Murski Soboti.


20.08.2018

Lahko branje pospešuje razvoj pismenosti

Skoraj 20 odstotkov prebivalcev Slovenije vsaj v enem obdobju življenja potrebuje tako imenovano lahko branje, poudarjajo na zavodu Risa - Centru za splošno, funkcionalno in kulturno opismenjevanje. Lahko branje pospešuje razvoj pismenosti. Gre za prilagoditve ali celo posebno vrsto gradiva, da bi bralec lahko razumel njegovo vsebino. Še posebno pa je pomembno, da imajo dostop do takega gradiva osebe s posebnimi potrebami, ljudje z omejenim znanjem jezika in ljudje, ki slabše berejo. Tako se uresničuje pravica dostopa do informacij za tiste, ki imajo težave pri branju oziroma razumevanju navadnih besedil. Kaj je lahko branje, kako nastajajo besedila in knjige v lahkem branju, kakšne prilagoditve so potrebne in kako pomembno je lahko branje za ljudi z motnjo v duševnem razvoju - o tem smo se pogovarjali v aprilski oddaji Med štirimi stenami. Oddajo je pripravila Petra Medved, danes pa jo boste danes slišali ponovno.


13.08.2018

Med štirimi stenami

Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.


06.08.2018

iastenija gravis

Miastenija gravis je redka, kronična in neozdravljiva avtoimunska bolezen, ki prizadene živčno-mišični stik skeletnih mišic. Zanjo je značilna spreminjajoča se in različna stopnja šibkosti in utrudljivosti skeletnih mišic telesa. Prizadene lahko katero koli hotno mišico, najpogosteje pa so prizadete tiste, ki nadzirajo gibanje zrkel in vek, mimiko in požiranje. Huda oblika bolezni lahko prizadene tudi dihalne mišice. Zdravila ni, lajšajo se le simptomi. Kako bolezen vpliva na delo obolelih, njihovo družabno življenje in rekreacijo, bomo govorili v oddaji, ki jo je pripravila Petra Medved.


30.07.2018

Med štirimi stenami

Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.


23.07.2018

Med štirimi stenami

Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.


16.07.2018

Med štirimi stenami

Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.


09.07.2018

Odrasli z motnjami avtističnega spektra

V juliju in avgustu smo za vas pripravili ponovitev najbolj odmevnih oddaj Med štirimi stenami. Tokrat boste lahko slišali oddajo, ki smo jo pripravili ob svetovnem dnevu zavedanja o avtizmu, 2. aprilu. Avtizem se v medicinskem smislu obravnava kot kompleksna razvojna nevrološka motnja, pri kateri se možgani razvijajo in delujejo na drugačen način. Kakšne težave imajo odrasli z avtizmom v vsakdanjem življenju, kako je s šolanjem in zaposlitvijo? Kako na avtizem vplivajo pridružene težave v duševnem zdravju in kakšna pridobitev je prvi Center za mladostnike in odrasle z avtizmom v Domžalah - o tem v oddaji, ki jo je pripravila Petra Medved.


02.07.2018

Reto center (poletna ponovitev)

Reto center je nevladna nepridobitna organizacija, ki združuje na eni strani pomoč odvisnikom od prepovedanih drog, alkohola, tablet ter na drugi ekologijo. Njihov program odvajanja traja od enega leta do leta in pol, posebnost v primerjavi z drugimi programi odvajanja od drog, ki jih je mogoče najti v Sloveniji, je, da ga vodijo nekdanji odvisniki. Pravijo, da je zelo pomembno, da si v času odvajanja zaposlen tako mentalno kot fizično. Za prvi del skrbijo s pogovorom, za drugega z odvažanjem in obnavljanjem starega pohištva. Tega v prodajalni na Zaloški cesti v Ljubljani tudi prodajajo, socialno ogroženim ga včasih celo podarijo. Na delovanje Reto centra vas bomo spomnili v ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami po 10. uri na Prvem. Bodite z nami!


25.06.2018

Dostopni turizem

Praznični dan, prvi dan počitnic, skratka dan, ko se bo marsikdo odpravil na izlet, morda že odšel na dopust ali potovanje. Ste kdaj pomislili, kako bi bilo vse to težje, če bi bili priklenjeni na invalidski voziček ali slepi, gluhi? Kakšne prilagoditve bi potrebovali in kako bi bilo po Sloveniji in drugod po svetu za vas poskrbljeno? Današnjo oddajo Med štirimi stenami namenjamo dostopnemu turizmu oz. turizmu za vse, ne glede na njihove fizične ali psihične omejitve. Svoje izkušnje bodo z Andrejo Čokl delili predstavnik paraplegikov, predstavnik slepih in slabovidnih in turistična vodnica.


18.06.2018

Brazgotine na duši

V družinah, v katerih se starša ne razumeta, se prepirata vpričo otrok, sta odtujena in rešujeta lastno stisko z molkom, trpijo tudi otroci in mladostniki. V takšnih okoliščinah otroci pomislijo, da so odveč, nezaželeni in v napoto staršem. Ker teh občutkov ne zmorejo predelati, poiščejo svoj način reševanja stiske. Izberejo lahko samopoškodbeno vedenje, ki ga diplomirana psihosocialna svetovalka Ksenija Jovanović imenuje strategija preživetja.


11.06.2018

Med štirimi stenami

Veliko staršev kljub zaposlitvi svojim otrokom še vedno ne more omogočiti poletnih počitnic. Te pa so za zdrav razvoj otrok zelo pomembne. Otroci, ki živijo v socialni stiski, so dnevno obkroženi s težavami in stresom, ki jih ta prinaša. Teden počitnic zanje pomeni teden brezskrbnosti, ko se lahko sprostijo in uživajo v otroštvu, ugotavljajo na Zvezi prijateljev mladine Slovenije. S humanitarnim programom Pomežik soncu? tako že od leta 1999 otrokom iz socialno šibkejših okolij omogočajo brezplačne počitnice na morju, z njimi pa letujejo tudi otroci s posebnimi potrebami. Kako so zasnovani programi, zakaj je pomembno, da gredo otroci na letovanje, kaj s tem pridobijo in kako je tam poskrbljeno za otroke s posebnimi potrebami - o tem bomo govorili v oddaji Med štirimi stenami z gostjama, predsednico nacionalnega odbora za prosti čas in letovanja pri ZPMS Urško Vrtačnik in predsednico nacionalnega odbora za otrokove pravice pri ZPMS dr. Sonjo Merljak Zdovc. Oddajo pripravlja Petra Medved.


04.06.2018

Al - Anon, svojci alkoholikov

Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.


04.06.2018

Al - Anon, svojci alkoholikov

Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.


28.05.2018

Miastenija gravis

Miastenija gravis je redka, kronična in neozdravljiva avtoimunska bolezen, ki prizadene živčno-mišični stik skeletnih mišic. Zanjo je značilna spreminjajoča se in različna stopnja šibkosti in utrudljivosti skeletnih mišic telesa. Prizadene lahko katero koli hotno mišico, najpogosteje pa so prizadete tiste, ki nadzirajo gibanje zrkel in vek, mimiko in požiranje. Huda oblika bolezni lahko prizadene tudi dihalne mišice. Zdravila ni, lajšajo se le simptomi. Bolezen zelo vpliva na delo obolelih, njihovo družabno življenje in rekreacijo, zato je zaradi svoje specifičnosti in spremenljivih simptomov večini zdravih ljudi težko razumljiva, pojasnjujeta gostji oddaje Med štirimi stenami predsednica Združenja bolnikov z miastenijo gravis in kongenitalnim miasteničnim sindromom Saša Ciber in podpredsednica Darja Pugelj, bolnici s to boleznijo. Oddajo pripravlja Petra Medved.


21.05.2018

Rekonstrukcija dojke

Najpogostejša oblika raka pri ženskah v zahodnem svetu je rak na dojki, število obolelih pa se še povečuje. Leta 2001 so raka na dojki pri nas diagnosticirali 964 ženskam in 10 moškim, leta 2014 pa 1288 ženskam in 13 moškim. Zdravljenje v prvi fazi največkrat obsega ostranitev dela ali cele dojke. Po ocenah Europe Donne, slovenskega združenja za boj proti raku dojk, pa se več kot polovica žensk po uspešnem zdravljenju odloči za rekonstrukcijo dojke. In prav o tem posegu, s katerim kirurgi na kliničnih oddelkih za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline pri bolnici odpravijo estetsko motnjo in vzpostavijo telesno celovitost, se bomo pogovarjali v oddaji Med štirimi stenami. Operacija namreč še zdaleč nima le estetskih ciljev, temveč tudi zdravstvene, saj izboljša psihološko stanje bolnice in kakovost njenega življenja. Gosta: Darja Rojec, ki je dvakrat zbolela za rakom na dojki in ima za seboj dve rekonstrukciji, ter doc. dr. Krešimir Božikov, specialist plastične, rekonstruktivne in estetske kirurgije, ki je član ekipe ljubljanskega Kliničnega centra Ljubljana, ki opravlja tovrstne operacije.


14.05.2018

Multipla skleroza

Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.


07.05.2018

Gregor Rožanc

Socialni pedagog, predsednik Društva Naturo in vzgojitelj, pobudnik projekta Slovenija se igra, s katerim želi spodbuditi povezovanje in druženje ljudi ter vrniti otrokom prosto igro. Gregor je prepričan, da so odrasli zelo korenito posegli v otrokov čas in prostor za igro, ki pa je pomemben del njegovega razvoja. Zato gradi doživljajska igrišča, organizira gozdne počitnice, vikende fotrov in mulcev. V knjigi je opisal sedem brezplačnih daril, ki otroku lahko rešijo življenje. To so ljubezen, skrb, čas, stalnica, podpora, mir in prosti čas. Zaposlen je kot vzgojitelj v vzgojnem zavodu.


30.04.2018

Skupina Anonimnih prekomernih jedcev

Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.


23.04.2018

Lahko branje

Skoraj 20 odstotkov prebivalcev Slovenije vsaj v enem obdobju življenja potrebuje tako imenovano lahko branje, poudarjajo na zavodu Risa - Centru za splošno, funkcionalno in kulturno opismenjevanje. Lahko branje pospešuje razvoj pismenosti. Gre za prilagoditve ali celo posebno vrsto gradiva, da bi bralec lahko razumel njegovo vsebino. Še posebno pa je pomembno, da imajo dostop do takega gradiva osebe s posebnimi potrebami, ljudje z omejenim znanjem jezika in ljudje, ki slabše berejo. Tako se uresničuje pravica dostopa do informacij za tiste, ki imajo težave pri branju oziroma razumevanju navadnih besedil. Kaj je lahko branje, kako nastajajo besedila in knjige v lahkem branju, kakšne prilagoditve so potrebne in kako pomembno je lahko branje za ljudi z motnjo v duševnem razvoju - o tem se bomo pogovarjali z direktorico zavoda Risa Tatjano Knapp in uporabnico ambasadorko lahkega branja Nevenko Kos v oddaji Med štirimi stenami, ki jo pripravlja Petra Medved.


16.04.2018

Edo P. Belak

Njegova zgodba o sodelovanju s Slovenskim združenjem za duševno zdravje Šent je povezana z osebno izkušnjo njegove družine. Ko se je sin vrnil z obveznega služenja vojaškega roka v nekdanji skupni državi, se mu je sprožila paranoidna shizofrenija. Z ženo sta bila šokirana. V vodo je padla skupna selitev v Kairo, kjer je Edo dobil mesto vodje predstavništva. O tem, kako se je sprijaznil s sinovo boleznijo, kaj mu pomeni aktivno sodelovanje pri zastopanju pravic oseb na področju duševnega zdravja in kako ocenjuje resolucijo o nacionalnem programu duševnega zdravja za naslednjih deset let, bo pripovedoval v ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami.


Stran 16 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov