Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je lani v Sloveniji zaradi samomora umrlo 388 ljudi, 325 moških in 63 žensk. Moški so bolj ogroženi, saj na pet moških naredi samomor ena ženska. Osamljenost poveča tveganje za samomor, pogovor ter trdne in pristne vezi med ljudmi pa delujejo varovalno, razlagajo strokovnjaki. Kakšni so dejavniki tveganja za samomor in kateri so opozorilni znaki, ki kažejo, da se je človek zašel v hudi duševni stiski, kako preprečiti najhujše in kje poiskati strokovno pomoč - o tem bomo govorili v oddaji Med štirimi stenami z gostjo prof. dr. Onjo Tekavčič Grad, klinično psihologinjo, ki je tudi strokovni vodja Centra za psihološko svetovanje Posvet, iz psihiatrične klinike v Ljubljani. Oddajo pripravlja Petra Medved.
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je lani v Sloveniji zaradi samomora umrlo 388 ljudi, 325 moških in 63 žensk. Moški so bolj ogroženi, saj na pet moških naredi samomor ena ženska. Osamljenost poveča tveganje za samomor, pogovor ter trdne in pristne vezi med ljudmi pa delujejo varovalno, razlagajo strokovnjaki. Kakšni so dejavniki tveganja za samomor in kateri so opozorilni znaki, ki kažejo, da se je človek zašel v hudi duševni stiski, kako preprečiti najhujše in kje poiskati strokovno pomoč – o tem smo govorili v oddaji Med štirimi stenami z gostjo prof. dr. Onjo Tekavčič Grad, klinično psihologinjo iz psihiatrične klinike v Ljubljani, ki je tudi strokovni vodja Centra za psihološko svetovanje Posvet. Oddajo je pripravila Petra Medved.
Večina ljudi, ki naredijo samomor, prej opozarja na svoj namen – razlagajo strokovnjaki. Kako prepoznati samomorilno vedenje in opozorilne znake, ki kažejo, da se je človek zašel v hudi čustveni in duševni stiski, je povedala gostja oddaje Med štirimi stenami profesorica doktorica Onja Tekavčič Grad, klinična psihologinja iz Psihiatrične klinike v Ljubljani in strokovni vodja Centra za psihološko svetovanje Posvet, ki je del mreže psiholoških svetovalnic MOČ:
Ena stvar, ki je najbolj pomembna, je sprememba vedenja. Sprememba, ki je očitna, pa je ne vemo, čemu bi jo pripisali. Človek se umika iz družbe, lahko ima težave na področju spanja, hrane, aktivnosti – to pomeni, da težko dela v službi, se težko skoncentrira, težko opravi svoje naloge, težko se zjutraj sploh spravi v službo ali v šolo. Te spremembe morajo biti prvi znak. Ko pa ta znak opazimo, pa je treba človeka povprašati, jasno in glasno, kaj se z njim dogaja. Kje ima težave, kaj razmišlja, a morda razmišlja tudi o tem, da življenje ni več vredno zanj. In ko to zvemo, je treba spraševati naprej. In spraševati tudi o tem, do kam je to že domislil. Ker če imajo ljudje že narejen načrt, kako bi to izvedli, je stvar mnogo bolj kritična in mnogo hitreje je treba ukrepati.
Pogovor o stiski stiske ne povečuje, ampak jo zmanjšuje, razlaga klinična psihologinja Onja Tekavčič Grad:
Ta slogan Pogovor rešuje, dejansko drži. Ko se stiska v glavi povečuje smo vsi nagnjeni k temu, da nekako, v enem začaranem krogu, tega ne znamo razreševati in potrebujemo nekoga, ki bo iz drugačnega zornega kota pogledal na ta problem. To je seveda lahko svojec, lahko je to prijatelj, lahko pa je to neka strokovna pomoč, lahko nekdo, ki je skozi tako stisko že šel, bil mogoče tudi na robu, pa je to premagal. Lahko so to strokovnjaki, ki se s tem prav ukvarjajo in imajo veliko orodij, ki pomagajo, vključno zdravila in psihoterapevtsko znanje. In seveda pravočasna pomoč pomeni tudi najhitrejšo pomoč. Kajti dokler človek ne sprejme pri sebi, da nekaj potrebuje, ne bo nič sprejel. Zato je zelo potrebno, da svojci, ki opazijo spremembo pri takem človeku, ki se nekako zgublja, pomagajo in ga spremijo do strokovne pomoči.
V življenju gremo skozi različna obdobja, ki prinašajo različne preizkušnje. Nekatere nas obogatijo, druge so prezahtevne, izčrpavajoče in povzročajo hudo duševno in čustveno stisko. Če se znajdemo v takem položaju, je prava rešitev strokovna pomoč, ki jo lahko dobite tudi v devetih brezplačnih psiholoških svetovalnicah, ki delujejo v okviru projekta MOČ po Sloveniji. Te so v Ljubljani, Celju, Kranju, Slovenj Gradcu, Postojni, Sevnici, Laškem, Novi Gorici in Murski Soboti.
875 epizod
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je lani v Sloveniji zaradi samomora umrlo 388 ljudi, 325 moških in 63 žensk. Moški so bolj ogroženi, saj na pet moških naredi samomor ena ženska. Osamljenost poveča tveganje za samomor, pogovor ter trdne in pristne vezi med ljudmi pa delujejo varovalno, razlagajo strokovnjaki. Kakšni so dejavniki tveganja za samomor in kateri so opozorilni znaki, ki kažejo, da se je človek zašel v hudi duševni stiski, kako preprečiti najhujše in kje poiskati strokovno pomoč - o tem bomo govorili v oddaji Med štirimi stenami z gostjo prof. dr. Onjo Tekavčič Grad, klinično psihologinjo, ki je tudi strokovni vodja Centra za psihološko svetovanje Posvet, iz psihiatrične klinike v Ljubljani. Oddajo pripravlja Petra Medved.
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je lani v Sloveniji zaradi samomora umrlo 388 ljudi, 325 moških in 63 žensk. Moški so bolj ogroženi, saj na pet moških naredi samomor ena ženska. Osamljenost poveča tveganje za samomor, pogovor ter trdne in pristne vezi med ljudmi pa delujejo varovalno, razlagajo strokovnjaki. Kakšni so dejavniki tveganja za samomor in kateri so opozorilni znaki, ki kažejo, da se je človek zašel v hudi duševni stiski, kako preprečiti najhujše in kje poiskati strokovno pomoč – o tem smo govorili v oddaji Med štirimi stenami z gostjo prof. dr. Onjo Tekavčič Grad, klinično psihologinjo iz psihiatrične klinike v Ljubljani, ki je tudi strokovni vodja Centra za psihološko svetovanje Posvet. Oddajo je pripravila Petra Medved.
Večina ljudi, ki naredijo samomor, prej opozarja na svoj namen – razlagajo strokovnjaki. Kako prepoznati samomorilno vedenje in opozorilne znake, ki kažejo, da se je človek zašel v hudi čustveni in duševni stiski, je povedala gostja oddaje Med štirimi stenami profesorica doktorica Onja Tekavčič Grad, klinična psihologinja iz Psihiatrične klinike v Ljubljani in strokovni vodja Centra za psihološko svetovanje Posvet, ki je del mreže psiholoških svetovalnic MOČ:
Ena stvar, ki je najbolj pomembna, je sprememba vedenja. Sprememba, ki je očitna, pa je ne vemo, čemu bi jo pripisali. Človek se umika iz družbe, lahko ima težave na področju spanja, hrane, aktivnosti – to pomeni, da težko dela v službi, se težko skoncentrira, težko opravi svoje naloge, težko se zjutraj sploh spravi v službo ali v šolo. Te spremembe morajo biti prvi znak. Ko pa ta znak opazimo, pa je treba človeka povprašati, jasno in glasno, kaj se z njim dogaja. Kje ima težave, kaj razmišlja, a morda razmišlja tudi o tem, da življenje ni več vredno zanj. In ko to zvemo, je treba spraševati naprej. In spraševati tudi o tem, do kam je to že domislil. Ker če imajo ljudje že narejen načrt, kako bi to izvedli, je stvar mnogo bolj kritična in mnogo hitreje je treba ukrepati.
Pogovor o stiski stiske ne povečuje, ampak jo zmanjšuje, razlaga klinična psihologinja Onja Tekavčič Grad:
Ta slogan Pogovor rešuje, dejansko drži. Ko se stiska v glavi povečuje smo vsi nagnjeni k temu, da nekako, v enem začaranem krogu, tega ne znamo razreševati in potrebujemo nekoga, ki bo iz drugačnega zornega kota pogledal na ta problem. To je seveda lahko svojec, lahko je to prijatelj, lahko pa je to neka strokovna pomoč, lahko nekdo, ki je skozi tako stisko že šel, bil mogoče tudi na robu, pa je to premagal. Lahko so to strokovnjaki, ki se s tem prav ukvarjajo in imajo veliko orodij, ki pomagajo, vključno zdravila in psihoterapevtsko znanje. In seveda pravočasna pomoč pomeni tudi najhitrejšo pomoč. Kajti dokler človek ne sprejme pri sebi, da nekaj potrebuje, ne bo nič sprejel. Zato je zelo potrebno, da svojci, ki opazijo spremembo pri takem človeku, ki se nekako zgublja, pomagajo in ga spremijo do strokovne pomoči.
V življenju gremo skozi različna obdobja, ki prinašajo različne preizkušnje. Nekatere nas obogatijo, druge so prezahtevne, izčrpavajoče in povzročajo hudo duševno in čustveno stisko. Če se znajdemo v takem položaju, je prava rešitev strokovna pomoč, ki jo lahko dobite tudi v devetih brezplačnih psiholoških svetovalnicah, ki delujejo v okviru projekta MOČ po Sloveniji. Te so v Ljubljani, Celju, Kranju, Slovenj Gradcu, Postojni, Sevnici, Laškem, Novi Gorici in Murski Soboti.
V Sloveniji je vse več prebivalcev, starejših od 65 let, in ti vse pogosteje potrebujejo različne oblike pomoči. Včasih ne vedo, kje poiskati pomoč, kje najti človeka, ki jih bo peljal k zdravniku, jim morda uredil vrt ali zanje poskrbel med prazniki. Mreža Matija je pomembna oblika pomoči, ki se plete po vsej Sloveniji in povezuje ponudnike ter številne prostovoljce. O tem, kakšne so izkušnje ponudnikov, uporabnikov in prostovoljcev, pa v ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami po desetih na prvem. Pripravlja Aljana Jocif.
V oddaji Med štirimi stenami smo obiskali smo Uršulinsko skupnost v Ljubljani. Tako drugačno in odmaknjeno se zdi to življenje, pa vendar je za samostanskimi zidovi zelo živahno. Uršulinski samostan s cerkvijo Svete trojice stoji v središču Ljubljane, ob Slovenski cesti, nasproti Kongresnega trga. V zgodovini je imel pomembno vlogo na verskem, vzgojnem, izobraževalnem ter kulturnem področju, tako na domačih tleh kot tudi v evropskem prostoru. Dan se za sestre v Uršulinski skupnosti začne okoli sedmih z molitvijo v kapeli, nato pa hitijo po svojih službenih opravkih. Vsaka sestra ima svoj poklic. O sebi pravijo, da so po duši vzgojiteljice in misijonarke. Že od nekdaj so povezane z zunanjim svetom. Danes 90 otrok obiskuje Angelin vrtec, v študentskem domu Uršula biva 40 študentk, ustanovile pa so tudi Kulturno društvo Schellenburg. O življenju v skupnosti in njihovem poslanstvu, o skrbi mladih deklet, ki stopijo v samostan ter delu, ki ga opravljajo, se je Petra Medved pogovarjala s sestrama predstojnico Boženo Kutnar in Tatjano Car.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Nova Vseslovenska iniciativa za enake možnosti oseb z avtizmom opozarja tudi na težave odraslih oseb z Aspergerjevim sindromom. V ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami boste spoznali 45-letnega Roka, ki je zaposlen v ZRC SAZU, kjer se ukvarja s podatki in iskanjem napak v leksikonih. Piše tudi za spletni časopis Vox Alia (lat. Drugačen glas), ki ga ustvarjajo osebe z Aspergerjevim sindromom. Čeprav Rok težko vzpostavlja stike z neznanci in se ne mara javno izpostavljati, se je za radijski intervju odločil, ker je, kot sam pravi: »Pozitiven primer oziroma primer dobre prakse«. Ker vsi odrasli z Aspergerjevim sindromom torej nimajo dobrih izkušenj z razumevanjem okolice, ki pogosto ne pozna značilnosti te motnje, bodo o tem sindromu, primernih poklicih in možnih rešitvah pripovedovali starši, ki so združeni v društvo AS, ter strokovnjakinji Maša Tkavc in Sabina Korošec. Pripravlja Jana Bajželj.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
V današnji oddaji Med štirimi stenami smo se pogovarjali s pogumnimi mamami, ki jih skozi življenje vodijo srčnost, volja in vztrajnost, predvsem pa velika ljubezen do njihovih otrok – otrok s posebnimi potrebami. Ti otroci se želijo igrati, imeti prijatelje, predvsem pa si želijo biti sprejeti taki, kot so. Gostje Andreja Pader, Sanja Balaban in Sabina Kovačič so z nami delile svoje zgodbe poguma, upanja, strpnosti, potrpežljivosti, pa tudi zaskrbljenosti. Kaj bo z otrokom, ko zanj ne bodo mogle več skrbeti. Oddajo je pripravila Petra Medved.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Neveljaven email naslov