Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Reto center je nevladna nepridobitna organizacija, ki združuje na eni strani pomoč odvisnikom od prepovedanih drog, alkohola, tablet ter na drugi ekologijo. Njihov program odvajanja traja od enega leta do leta in pol, posebnost v primerjavi z drugimi programi odvajanja od drog, ki jih je mogoče najti v Sloveniji, je, da ga vodijo nekdanji odvisniki. Pravijo, da je zelo pomembno, da si v času odvajanja zaposlen tako mentalno kot fizično. Za prvi del skrbijo s pogovorom, za drugega z odvažanjem in obnavljanjem starega pohištva. Tega v prodajalni na Zaloški cesti v Ljubljani tudi prodajajo, socialno ogroženim ga včasih celo podarijo. Na delovanje Reto centra vas bomo spomnili v ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami po 10. uri na Prvem. Bodite z nami!
874 epizod
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Reto center je nevladna nepridobitna organizacija, ki združuje na eni strani pomoč odvisnikom od prepovedanih drog, alkohola, tablet ter na drugi ekologijo. Njihov program odvajanja traja od enega leta do leta in pol, posebnost v primerjavi z drugimi programi odvajanja od drog, ki jih je mogoče najti v Sloveniji, je, da ga vodijo nekdanji odvisniki. Pravijo, da je zelo pomembno, da si v času odvajanja zaposlen tako mentalno kot fizično. Za prvi del skrbijo s pogovorom, za drugega z odvažanjem in obnavljanjem starega pohištva. Tega v prodajalni na Zaloški cesti v Ljubljani tudi prodajajo, socialno ogroženim ga včasih celo podarijo. Na delovanje Reto centra vas bomo spomnili v ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami po 10. uri na Prvem. Bodite z nami!
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Peter Svetina je specialni pedagog in socialni podjetnik, ki svoje življenje v veliki meri posveča osebam s posebnimi potrebami in socialni ekonomiji. Vendar je bila še pred njegovo poklicno izbiro prisotna osebna izkušnja z osebo s posebnimi potrebami, ki je verjetno tudi usmerila njegovo poklicno pot. To je bila njegova sestra, ki ima motnjo v duševnem razvoju. Tudi potem, ko si je sam ustvaril družino, se je Peter kot oče soočil z "drugačnostjo" pri svojem otroku. O prepletanju poklicne in osebne izkušnje, o razumevanju sveta "drugačnih" in o možnostih zaposlovanja invalidov se bo z njim pogovarjala Jana Bajželj.
Otrok meče stvari okrog sebe, ne zna sestaviti sestavljanke, slabo piše, velikokrat joče ali si pokriva ušesa, ko je v njegovi okolici preveč hrupa, želi jesti samo eno vrsto hrane, se ne more umiriti, je hiperaktiven ali pretirano pasiven – tako vedenje lahko kaže na težave v procesiranju in integraciji senzornih dražljajev. Kako pri teh težavah pomaga terapija senzorne integracije, kaj vsebuje, kako se izvaja in kakšni so rezultati te terapije pri otroku pri vsakodnevnih dejavnostih – o tem bomo govorili v tokratni oddaji Med štirimi stenami, ki jo je pripravila Petra Medved. Gostje oddaje bodo delovna terapevtka, terapevtka senzorne integracije in razvojno nevrološke obravnave iz Zavoda za gluhe in naglušne Ljubljana Maja Markovič ter mami otrok z motnjo avtističnega spektra Darja in Simona, ki bosta povedali, kako terapija senzorne integracije pomaga njunima otrokoma v vsakodnevnem življenju.
Robi Zupan se od malih nog bori z diabetesom tipa 1. Bolezen ga je v osnovnošolskih letih presenetila, pretresla in mu korenito spremenila življenje. Ni pa ga ustavila pri nizanju ekstremnih dosežkov. Na svojem seznamu ima vzpon na najvišjo evropsko goro Mont Blanc, s katere se je v dolino spustil z jadralnim padalom, več kot 200 skokov iz letala s padalom, kot spremljevalec se je udeležil ene najtežjih kolesarskih dirk na svetu Race across America, redno se tudi potaplja. Stalni spremljevalec njegovih podvigov pa je merjenje vrednosti krvnega sladkorja ter nenehno dokazovanje družbi, da bolnik s sladkorno boleznijo zmore več, kot pa je medicinska stroka pripravljena priznati. Kakšne podvige vse še načrtuje, nam bo zaupal v ponedeljkovi oddaji Med 4 stenami. Ne preslišite malo po 10. uri na Prvem!
Po podatkih URI Soča v Sloveniji letno hudo poškodbo glave utrpi približno 400 oseb, od tega jih je polovica poškodovanih v prometu kot vozniki, motoristi, pešci ali kolesarji. Ostali vzroki so poškodbe in padci pri delu, športno poškodbe in nasilna dejanja. Posledice možganske poškodbe so hude, saj bolniku in njegovi družini korenito spremenijo življenje. Onemogočijo jim uresničitev življenjskih ciljev, kot so študij, kariera, družina, lahko tudi razpade partnerska zveza. Posledice poškodbe se kažejo tako na telesnem kot tudi na duševnem, čustvenem in vedenjskem področju. Povprečno trajanje akutnega zdravljenja in rehabilitacije do prvega odhoda iz bolnišnice v domače okolje je štiri do pet mesecev, nekateri pa se zdravijo nepretrgoma tudi eno leto ali več po poškodbi. Rezultat rehabilitacije je, vsaj na začetku, zelo nepredvidljiv in odvisen od vrste poškodbe pa tudi od učinkovitosti terapevtskih programov. Kakšno je življenje po poškodbi glave, kako poteka rehabilitacija in ponovno vključevanje v družbo, o tem bomo govorili v tokratni oddaji Med štirimi stenami. Gost oddaje bo specialni pedagog za fizično invalidno bolne, vodja enote VDC Mavrica CUDV Draga Aleš Pevec, v oddaji pa bomo slišali tudi življenjske zgodbe ljudi s poškodbo glave. Oddajo pripravlja Petra Medved.
Darovanje spolnih celic je namenjeno parom, pri katerih ni mogoče z nobenim postopkom pridobiti jajčnih ali semenskih celic. Tem parom tako ostane le še oploditev z biomedicinsko pomočjo z darovanimi spolnimi celicami. Kakšna vprašanja se porajajo tem parom, o čem razmišljajo darovalke in darovalci? Je le teh pri nas dovolj? Kdo sploh lahko postane darovalka ali darovalec? Kako se s tem soočati kasneje v življenju? O tem bomo govorili v tokratni oddaji Med štirimi stenami, v ponedeljek po deseti na Prvem. Voditeljica: Lucija Fatur.
Nenavadno darilo za 40. rojstni dan si je podarila Andreja Sterle Podobnik iz Starega trga pri Ložu. Čeprav je bil njej namen le, da srečno priteče v cilj ekstremnega ultramaratonskega teka okrog Mount Everesta, pa ji je uspelo, da je med ženskami v cilj pritekla prva. Zakaj ji koristijo takšne zmage, katere veščine, znanja in osebnostne lastnosti so se izrazile, ko je morala v šestih dneh premagati 160 dolžinskih in 29 višinskih kilometrov na nadmorski višini med 2 in 4 tisoč metri? Andrejo Sterle Podobnik boste spoznali v ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami ob 10.15 na Prvem.
"Nekaj je ne takoj nujno povedati, kaj si, nekaj pa je občutek, ki ti ga družba večkrat daje in to je, da moraš skrivati, kar si, če nisi normativna oseba. Na podlagi spola, na podlagi spolne identitete, na podlagi spolne usmerjenosti," pravi Anja Koletnik, vodja Zavoda TransAkcija, ki deluje za podporo in opolnomočenje transspolnih oseb v Sloveniji. O tem, kakšno je življenje teh oseb, ki se v klasičnem moško-ženskem binarnem družbenem sistemu ne najdejo, bomo govorili v ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami po desetih na Prvem.
Kako se v tem svetu, v katerem je hrana dosegljiva na vsakem koraku, še vedno pa velja za tolažbo in nagrado, znajdejo bolniki s Prader-Willijevim sindromom? Gre za redko genetsko okvaro, za kromosomsko napako, ki, poleg številnih drugih težav, pri človeku povzroči izgubo občutka sitosti. Kako je, ko se ves tvoj svet in svet družine vrti okoli hrane? Kako je, ko si vedno lačen? O tem ta ponedeljek v oddaji Med štirimi stenami.
Spolnost je pomemben del našega življenja. Zajema vsa življenjska obdobja, zaznamuje partnerske odnose. Kakšen je naš pogled na spolnost, kako nas obvladujejo različna stališča, prepričanja in predsodki, kateri dejavniki vplivajo na našo spolnost, kakšne težave se pojavljajo, kako je s spolnostjo v starosti, pri kroničnih in rakavih boleznih, kaj vse je pomembno za zadovoljivo spolnost - o tem bomo govorili v oddaji Med štirimi stenami, z doktorico sociologije Gabrijelo Simetinger, zdravnico specialistko ginekologije in porodništva, ki ima opravljeno evropsko specializacijo iz spolne medicine. Z njo se bo pogovarjala Petra Medved.
Veliko jih ima to tragično izkušnjo. Malo pa jih o tem javno spregovori. Lilijana in Roman Mavec sta pred dobrim desetletjem nedaleč od domače hiše izgubila hčerko v prometni nesreči. Kako sta se kot starša in partnerja uspela postaviti na noge po tem tragičnem dogodku? Kako sta si pomagala ob neizmerni bolečini? Zakaj sta se odločila, da svojo zgodbo delita tudi z drugimi? S poslušalci Prvega jo bosta delila Med štirimi stenami v ponedeljek po deseti uri.
Podatki iz Združenih držav Amerike kažejo, da povprečen otrok do 18. leta na televiziji vidi okoli 200 tisoč nasilnih dejanj. Seveda televizija ni edini medij, do katerega dostopajo otroci – tu so še splet, časopisi, radio, video igrice. V dobi, ko marsikateri starš medije uporablja kot varuško – da torej otroka, ko ne ve, kaj z njimi ali ko nima časa zanj, posede pred ekran in ga prepusti podobam, ki se odvijajo na njem, – imajo ti velikansko socializacijsko vlogo. Kako na otroka vplivajo nasilni prizori, smo preverili v oddaji Med štirimi stenami.
Naše težave so posledica naše miselnosti. Za naše težave niso krivi drugi. Pomembno je, da se osvobodimo podedovane miselne onesnaženosti. Tako pravi Rudi Klarič, ki bo v tokratni oddaji predstavil pristop Sem&vem, pojasnil, kaj je to Prebujevalnica, kaj energijsko polje. Lucija Kreuh pa bo z nami delila svojo zgodbo o zdravljenju in pomoči z omenjenim pristopom.
Med osnovnošolsko populacijo je približno šest odstotkov otrok s posebnimi potrebami, ki obiskujejo redne programe osnovne šole. »Ena šola za vse« je projekt Zveze Sonček, ki si že vrsto let prizadeva, da bi imeli vsi otroci pravico do šolanja v svojem šolskem okolišu ne glede na svoje drugačne potrebe. Menijo, da bi šolski sistem in program morala biti takšna, da bi imeli vsi otroci individualni program šolanja, ki bi bil sestavljen glede na njihove intelektualne in gibalne sposobnosti, ter da bi moral biti predvsem inkluziven. Ali je naš izobraževalni sistem dovolj prožen pri vključevanju otrok s posebnimi potrebami v redne programe osnovne šole, kakšne so prednosti ali slabosti vključenosti teh otrok v tako izobraževanje, kako to vpliva na njihovo samopodobo in ali so učitelji dovolj usposobljeni za delo v takimi otroki - o tem se bomo v oddaji Med štirimi stenami pogovarjali z invalidoma s cerebralno paralizo s Kim Ren, diplomirano psihologinjo, ki se je šolala v rednem izobraževalnem procesu, in z Emirjem Okanovićem, ki se je izobraževal tudi v zavodu. Svojo zgodbo pa bo z nami delila tudi koodinatorka Družinskega centra Sonček mag. Mojca Vaupotič mama devetošolca s posebnimi potrebami, ki obiskuje redno osnovno šolo. Oddajo pripravlja Petra Medved.
Tone Vrhovnik Straka je prepričan, da si človek stigmo določi sam. Čeprav je danes zagotovo lažje kot je bilo pred tridesetimi leti, ko se je sam prvič soočil z bipolarno motnjo, potem ko je končal služenje obveznega vojaškega roka. Po njegovem mnenju je pozitivno to, da danes ljudje lahko hitro odkrijejo, da niso edini na svetu s to motnjo. Zato tudi ne skriva svoje motnje. Še več. Ob službi in družini je zelo dejaven na področju aktivizma za izboljšanje položaja in počutja ljudi s težavami v duševnem zdravju. Kot rekreativni triatlonec in maratonec je v tekaško skupino povezal ljudi s težavami v duševnem zdravju. Tako kot lani, se bo tudi letos podal na najdaljšo razdaljo na ljubljanskem maratonu. Gosti ga Jana Bajželj.
Na 15. paraolimpijskih igrah je Veselka Pevec postala paraolimpijska prvakinja z zračno puško stoje v disciplini R4 kategoriji SH2. Njen uspeh je s srebrom dopolnil Franček Gorazd Tiršek. Kaj jima pomeni ta dosežek, ki je posledica večletnega trdega dela, treningov in odrekanja, kakšno motivacijo daje šport za življenje, kaj jima pomeni vztrajnost in kje črpata energijo za premagovanje vsakodnevnih naporov? Najuspešnejša paraolimpijca bosta o svojem življenju, športu invalidov in o doživljanju paraolimpijskih iger govorila v ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami po desetih na Prvem.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Srce je zagotovo eden najpomembnejših organov v našem telesu. Z ritmičnim utripanjem črpa kri v celotno telo ter tako zagotavlja delovanje notranjih organov, mišičevja in možganov. Zaradi njegove ključne vloge redno slišimo opozorila o tem, da moramo zanj dobro skrbeti, imeti urejeno prehrano, se dovolj gibati, izogibati nezdravim navadam, biti pozorni na povišan krvni tlak. A če lahko tisti, ki smo rojeni z zdravim srcem, še delujemo preventivno, da se bolezen srca in ožilja ne bi pojavila, je nekoliko drugače pri tistih, ki na svet pridejo s prirojeno srčno napako. O njihovem življenju bomo spregovorili v tokratni oddaji Med štirimi stenami, v kateri bomo predstavili delovanje Društva srčnih otrok. Vodi Andreja Gradišar.
V času, ko potekajo paraolimpijske igre v Riu, smo v oddajo Med štirimi stenami povabili paraolimpijko Matejo Pintar, ki je v namiznem tenisu na paraolimpijskih igrah v Atenah leta 2004 osvojila zlato medaljo, štiri leta pozneje v Pekingu pa še bronasto. Življenje Mateje Pintar je zaznamoval usoden padec pri 15-ih letih, zaradi katerega je postala invalidka. Pred poškodbo je bila uspešna športnica, igrala je rokomet in športu se ni želela odpovedati. Z namiznim tenisom se je srečala na rehabilitaciji v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu RS Soča. Pohvali se lahko z različnimi priznanji, leta 2005 je bila najboljša evropska igralka na vozičku, isto leto je prejela tudi Bloudkovo plaketo, v letih 2004, 2005, 2006 in 2008 je bila najboljša športnica med invalidi. Paraolimpijka, ki je lani končala svojo bogato športno kariero, bo v tokratni oddaji govorila o svojem življenju, športu invalidov in doživljanju paraolimpijskih iger, tudi kot strokovna komentatorka na Televiziji Slovenija. Z njo se bo pogovarjala Petra Medved.
Neveljaven email naslov