Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Manca Peček pripoveduje o soočenju, pogumu, novem srcu in o tem, kako pomembno je, da smo darovalci organov
Manca Peček ima za seboj življenjsko preizkušnjo in, kot pravi sama, vsaka izkušnja nas nekaj nauči in če se tako odločimo, lahko iz nje vzamemo le najboljše. Pred petimi leti so ji namreč morali presaditi srce. Marsikdo se vpraša, kako je živeti z organom nekoga drugega, še posebej s srcem. Je res kaj drugače? Na samem začetku nihče ni pomislil, da bo Manca sploh kdaj potrebovala novo srce.
Začelo se je s slabšim počutjem, zaradi katerega sem čez čas obiskala zdravnico, dobila nasvet “lekadolček, čajček, počivček”, ko to ni pomagalo, sem se vrnila v ordinacijo, zgodba se je nekajkrat ponovila. Na koncu pa se je izkazalo, da je šlo za zastarano pljučnico s hudimi posledicami. Vse skupaj je trajalo dve leti, vsak dan je šlo strmo navzdol.
Na začetku je še prevladovalo mnenje, da Manca zaradi mladosti presaditve ne bo potrebovala. Vendar pa se je kmalu pokazalo, da ne gre vse po načrtih in željah. Manca je to težko dojela in zaradi majhnega otroka novico težko sprejela.
Zanimivo pa je, da sem iz širšega družinskega kroga že poznala dve zgodbi o presaditvi ledvic, pa kljub temu nihče iz naše družine prej ni razmišljal o darovanju organov. Priznam, nismo razmišljali o koristi za druge. O tem vemo absolutno premalo, premalo se zavedamo, da lahko nekomu rešimo življenje in kako plemenito dejanje je to.
Na srce je čakala le 21 dni. Vsak dan se je zdel neskončno dolg.
Moja zgodba s srečnim koncem pomeni tragično zgodbo za nekoga drugega. Dobila sem novo možnost za življenje, možnost za nadaljevanje nečesa, česar prej nisem mogla, prišla pa sta tudi drugačno razmišljanje in način življenja. Postala sem boljši človek. Iz vsake še tako slabe stvari moramo potegniti maksimalno dobro.
Vsako leto je na sinov rojstni dan vesela, da je lahko ob njem. O sebi ne razmišlja kot o pacientki po presaditvi.
Le ko se vidim v ogledalu, se opomnim, da sem že kar nekaj preživela. Vsaka brazgotina, ki jo nosim, ima svojo zgodbo. Marsikaj sem prestala, vendar sem še vedno tukaj. Najmanj, kar lahko naredim, je, da upoštevam nasvete zdravnikov in jemljem zdravila. Neskončno sem hvaležna tudi mami in teti, ki mi ves čas stojita ob strani. Moja zgodba nas je le še trdneje povezala.
Zaveda se, da je morda zdaj res čas, da sebe postavi na prvo mesto. Rada pokaže sliko ranjenega leva, čez katero se razteza napis: Ne sramuj se brazgotin. Pomenijo samo, da si bil močnejši od tistega, kar te je hotelo prizadeti. »To je moj moto!«, pravi.
875 epizod
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Manca Peček pripoveduje o soočenju, pogumu, novem srcu in o tem, kako pomembno je, da smo darovalci organov
Manca Peček ima za seboj življenjsko preizkušnjo in, kot pravi sama, vsaka izkušnja nas nekaj nauči in če se tako odločimo, lahko iz nje vzamemo le najboljše. Pred petimi leti so ji namreč morali presaditi srce. Marsikdo se vpraša, kako je živeti z organom nekoga drugega, še posebej s srcem. Je res kaj drugače? Na samem začetku nihče ni pomislil, da bo Manca sploh kdaj potrebovala novo srce.
Začelo se je s slabšim počutjem, zaradi katerega sem čez čas obiskala zdravnico, dobila nasvet “lekadolček, čajček, počivček”, ko to ni pomagalo, sem se vrnila v ordinacijo, zgodba se je nekajkrat ponovila. Na koncu pa se je izkazalo, da je šlo za zastarano pljučnico s hudimi posledicami. Vse skupaj je trajalo dve leti, vsak dan je šlo strmo navzdol.
Na začetku je še prevladovalo mnenje, da Manca zaradi mladosti presaditve ne bo potrebovala. Vendar pa se je kmalu pokazalo, da ne gre vse po načrtih in željah. Manca je to težko dojela in zaradi majhnega otroka novico težko sprejela.
Zanimivo pa je, da sem iz širšega družinskega kroga že poznala dve zgodbi o presaditvi ledvic, pa kljub temu nihče iz naše družine prej ni razmišljal o darovanju organov. Priznam, nismo razmišljali o koristi za druge. O tem vemo absolutno premalo, premalo se zavedamo, da lahko nekomu rešimo življenje in kako plemenito dejanje je to.
Na srce je čakala le 21 dni. Vsak dan se je zdel neskončno dolg.
Moja zgodba s srečnim koncem pomeni tragično zgodbo za nekoga drugega. Dobila sem novo možnost za življenje, možnost za nadaljevanje nečesa, česar prej nisem mogla, prišla pa sta tudi drugačno razmišljanje in način življenja. Postala sem boljši človek. Iz vsake še tako slabe stvari moramo potegniti maksimalno dobro.
Vsako leto je na sinov rojstni dan vesela, da je lahko ob njem. O sebi ne razmišlja kot o pacientki po presaditvi.
Le ko se vidim v ogledalu, se opomnim, da sem že kar nekaj preživela. Vsaka brazgotina, ki jo nosim, ima svojo zgodbo. Marsikaj sem prestala, vendar sem še vedno tukaj. Najmanj, kar lahko naredim, je, da upoštevam nasvete zdravnikov in jemljem zdravila. Neskončno sem hvaležna tudi mami in teti, ki mi ves čas stojita ob strani. Moja zgodba nas je le še trdneje povezala.
Zaveda se, da je morda zdaj res čas, da sebe postavi na prvo mesto. Rada pokaže sliko ranjenega leva, čez katero se razteza napis: Ne sramuj se brazgotin. Pomenijo samo, da si bil močnejši od tistega, kar te je hotelo prizadeti. »To je moj moto!«, pravi.
V Sloveniji je vse več prebivalcev, starejših od 65 let, in ti vse pogosteje potrebujejo različne oblike pomoči. Včasih ne vedo, kje poiskati pomoč, kje najti človeka, ki jih bo peljal k zdravniku, jim morda uredil vrt ali zanje poskrbel med prazniki. Mreža Matija je pomembna oblika pomoči, ki se plete po vsej Sloveniji in povezuje ponudnike ter številne prostovoljce. O tem, kakšne so izkušnje ponudnikov, uporabnikov in prostovoljcev, pa v ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami po desetih na prvem. Pripravlja Aljana Jocif.
V oddaji Med štirimi stenami smo obiskali smo Uršulinsko skupnost v Ljubljani. Tako drugačno in odmaknjeno se zdi to življenje, pa vendar je za samostanskimi zidovi zelo živahno. Uršulinski samostan s cerkvijo Svete trojice stoji v središču Ljubljane, ob Slovenski cesti, nasproti Kongresnega trga. V zgodovini je imel pomembno vlogo na verskem, vzgojnem, izobraževalnem ter kulturnem področju, tako na domačih tleh kot tudi v evropskem prostoru. Dan se za sestre v Uršulinski skupnosti začne okoli sedmih z molitvijo v kapeli, nato pa hitijo po svojih službenih opravkih. Vsaka sestra ima svoj poklic. O sebi pravijo, da so po duši vzgojiteljice in misijonarke. Že od nekdaj so povezane z zunanjim svetom. Danes 90 otrok obiskuje Angelin vrtec, v študentskem domu Uršula biva 40 študentk, ustanovile pa so tudi Kulturno društvo Schellenburg. O življenju v skupnosti in njihovem poslanstvu, o skrbi mladih deklet, ki stopijo v samostan ter delu, ki ga opravljajo, se je Petra Medved pogovarjala s sestrama predstojnico Boženo Kutnar in Tatjano Car.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Nova Vseslovenska iniciativa za enake možnosti oseb z avtizmom opozarja tudi na težave odraslih oseb z Aspergerjevim sindromom. V ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami boste spoznali 45-letnega Roka, ki je zaposlen v ZRC SAZU, kjer se ukvarja s podatki in iskanjem napak v leksikonih. Piše tudi za spletni časopis Vox Alia (lat. Drugačen glas), ki ga ustvarjajo osebe z Aspergerjevim sindromom. Čeprav Rok težko vzpostavlja stike z neznanci in se ne mara javno izpostavljati, se je za radijski intervju odločil, ker je, kot sam pravi: »Pozitiven primer oziroma primer dobre prakse«. Ker vsi odrasli z Aspergerjevim sindromom torej nimajo dobrih izkušenj z razumevanjem okolice, ki pogosto ne pozna značilnosti te motnje, bodo o tem sindromu, primernih poklicih in možnih rešitvah pripovedovali starši, ki so združeni v društvo AS, ter strokovnjakinji Maša Tkavc in Sabina Korošec. Pripravlja Jana Bajželj.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
V današnji oddaji Med štirimi stenami smo se pogovarjali s pogumnimi mamami, ki jih skozi življenje vodijo srčnost, volja in vztrajnost, predvsem pa velika ljubezen do njihovih otrok – otrok s posebnimi potrebami. Ti otroci se želijo igrati, imeti prijatelje, predvsem pa si želijo biti sprejeti taki, kot so. Gostje Andreja Pader, Sanja Balaban in Sabina Kovačič so z nami delile svoje zgodbe poguma, upanja, strpnosti, potrpežljivosti, pa tudi zaskrbljenosti. Kaj bo z otrokom, ko zanj ne bodo mogle več skrbeti. Oddajo je pripravila Petra Medved.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Neveljaven email naslov