Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Spolno nasilje je vsakršno spolno dejanje, ki ga oseba zagreši nad drugo brez njene privolitve. Gre za zlorabo moči in ohranjanje nadzora ene osebe nad drugo. Kakšne so posledice spolnega nasilja za žrtve, zakaj je treba rušiti stereotipe, da so za spolno nasilje krive same? O tem ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami s Špelo Veselič iz društva SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja in psihoterapevtko Sanjo Rozman.
Ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami
Spolno nasilje je vsakršno spolno dejanje, ki ga oseba povzroči drugi brez njene privolitve. Gre za zlorabo moči in ohranjanje nadzora ene osebe nad drugo.Kakšne so posledice spolnega nasilja za žrtve, zakaj je potrebno rušiti stereotipe, da so za spolno nasilje krive same? Ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami sta gostji Špela Veselič iz Društva SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja in psihoterapevtka Sanja Rozman.
Pogovor je prepleten tudi z vsebino francoskega filma Jacqueline Sauvage.
875 epizod
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Spolno nasilje je vsakršno spolno dejanje, ki ga oseba zagreši nad drugo brez njene privolitve. Gre za zlorabo moči in ohranjanje nadzora ene osebe nad drugo. Kakšne so posledice spolnega nasilja za žrtve, zakaj je treba rušiti stereotipe, da so za spolno nasilje krive same? O tem ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami s Špelo Veselič iz društva SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja in psihoterapevtko Sanjo Rozman.
Ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami
Spolno nasilje je vsakršno spolno dejanje, ki ga oseba povzroči drugi brez njene privolitve. Gre za zlorabo moči in ohranjanje nadzora ene osebe nad drugo.Kakšne so posledice spolnega nasilja za žrtve, zakaj je potrebno rušiti stereotipe, da so za spolno nasilje krive same? Ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami sta gostji Špela Veselič iz Društva SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja in psihoterapevtka Sanja Rozman.
Pogovor je prepleten tudi z vsebino francoskega filma Jacqueline Sauvage.
V današnji oddaji Med štirimi stenami bi brez kančka slabe vesti lahko rekli: "Ven iz objema štirih sten!" Kajti zgodba Zagojana Pera Brkovića, ki ga zadnjih deset let številni poznajo kot vztrajnega pohodnika, marsikdo pa ga imenuje tudi nori ambasador, je zgodba o zmagi nad boleznijo, ki jo je dopolnil s humanitarnim poslanstvom - s čutom za sočloveka v stiski, ki mu danes s svojo hojo pomaga, da je njegov vsakdanjik lažji in lepši. S svojim zadnjim projektom, hojo od Murske Sobote po panonskih ravnicah do hribovitega Zasavja in Zagorja ob Savi, je zbiral sredstva za nakup prepotrebnega medicinskega pripomočka za rehabilitacijo uporabnikov zasavskega varstveno-delovnega centra, ki si ga, tako kot še nekateri drugi varstveno-delovni centri po Sloveniji, zaradi krivičnega financiranja zdravstva ne morejo privoščiti. V oddaji, ki jo je tokrat pripravila Karmen Štrancar Rajevec, bomo govorili tudi o pomenu delovne terapije in fizioterapije za uporabnike varstveno-delovnih centrov in o težavah, s katerimi se v centrih srečujejo, ko za svoje uporabnike prejemajo najnižje možne vsote.
Ob svetovnem dnevu zavedanja o avtizmu, 2. aprilu, smo v oddaji Med štirimi stenami govorili o odraslih z motnjami avtističnega spektra. Avtizem se v medicinskem smislu obravnava kot kompleksna razvojna nevrološka motnja, pri kateri se možgani razvijajo in delujejo na drugačen način. Kakšne težave imajo odrasli z avtizmom v vsakdanjem življenju, kako je s šolanjem in zaposlitvijo? Kako na avtizem vplivajo pridružene težave v duševnem zdravju in kakšna pridobitev je prvi Center za mladostnike in odrasle z avtizmom v Domžalah – o tem smo govorili v oddaji, ki jo je pripravila Petra Medved.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Gosta oddaje Med štirimi stenami bosta Jerneja in Klemen Renko, profesionalna mama in oče. Njuna mlajša hči Nina se je rodila gluha, z izrazito hipotonijo in hipertonijo, polimikrogirijo ter sumom na mitohondrijsko bolezen. Napovedali so, da po vsej verjetnosti ne bo nikoli hodila in govorila. Že zelo zgodaj sta spoznala, da sta onadva tista, ki ji lahko najbolj pomagata. Začela sta iskati rešitve. Izobraževala sta se na IAHP inštitutu (The institute for the Achievement of Human Potential) in pridobila certifikat "professional mother and father". Pridobila sta veliko znanja in na podlagi le-tega ter izkušenj zbrala najučinkovitejše metode za pospešitev otrokovega razvoja in jih povezala v celovit razvojni program. Danes svetujeta družinam, ki imajo otroke, ki zaostajajo v razvoju. O njihovi družinski življenjski poti in o pozitivnih vidikih izvajanja individualnega razvojnega programa se bo z njima pogovarjala Petra Medved.
Reto center je nevladna neprofitna organizacija, ki združuje na eni strani pomoč odvisnikom od prepovedanih drog, alkohola, tablet ter na drugi ekologijo. Njihov program odvajanja traja od enega leta do leta in pol, posebnost v primerjavi z drugimi programi odvajanja od drog, ki jih je mogoče najti v Sloveniji, je, da ga vodijo nekdanji odvisniki. Pravijo, da je zelo pomembno, da si v času odvajanja zaposlen tako mentalno kot fizično. Za prvi del skrbijo s pogovorom, za drugega z odvažanjem in obnavljanjem starega pohištva. Tega v prodajalni na Zaloški cesti v Ljubljani tudi prodajajo, socialno ogroženim ga včasih celo podarijo. Delovanje Reto centra vam bomo predstavili v ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami po 10. uri na Prvem. Bodite z nami!
Partnerja in socialna delavca Branka Knific in Tone Kladnik v okviru Društva za zdravo življenje in dobre medčloveške odnose Viharnik delata z alkoholiki, njihovimi družinami in drugimi ljudmi v stiski po programu, ki je modificirana oblika socialno-andragoške metode zdravljenja dr. Janeza Ruglja. Program, ki se imenuje Urejanje alkoholikov in drugih ljudi v stiski, je pred tridesetimi leti razvil Tone Kladnik in vanj postopno vpeljeval novosti kot so na primer tekaška šola, preizkusi tekaških zmogljivosti, povezovanje med stanovalci doma upokojencev in družinami iz programa urejanja ter prijateljske skupine kot nadaljevanje rehabilitacije po osnovnem programu, saj urejanje alkoholizma traja vse življenje.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Nekdanja atletinja Brigita Langerholc Žager, na poletnih olimpijskih igrah je nastopila leta 2000 v Sydneju in leta 2008 v Pekingu, je danes družinska in poslovna ženska. Njen prehod iz športnega v običajno življenje pa še zdaleč ni bil lahek. Doživela je krizo in po porodu tudi depresijo, ki si je ni priznala. Danes o depresiji in izhodu iz nje govori odkrito. Sedanje življenje pa gradi na pozitivnem pogledu na svet, izkušnjah iz vrhunskega športa in študija v Združenih državah Amerike, pa tudi na alternativnih oblikah samospoznavanja in zdravljenja.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Izzivi vzgoje tudi v današnjih časih zaposlujejo številne starše, ki iščejo boljše rešitve, konkretne ideje in pozitivno spodbudo za urejanje odnosov v družini. Ena izmed možnosti, ki jo imajo, je preventivni projekt Neverjetna leta, ki v Sloveniji od leta 2015 poteka na ljubljanski pediatrični kliniki, od lani pa še na 8 lokacijah po Sloveniji. O izzivih vzgoje se bomo pogovarjali z Evo Strmljan Kreslin, direktorico Javnega zavoda Mala ulica – Centra za otroke in družine v Ljubljani, ki je ena izmed ustanov, vključenih v projekt Neverjetna leta, in Sašem Stojanovičem, ki se je treninga starševstva udeležil lansko jesen.
Med najbolj ranljivimi skupinami, ki se na trgu dela soočajo s še posebno velikimi težavami pri zaposlovanju, so invalidi. Delo je vrednota, dolgotrajna brezposelnost pa pripomore k temu, da ljudje ostajajo doma, brez socialne mreže ter izgubljajo delovne spretnosti, veščine in občutek lastne vrednosti. Kako izboljšati kakovost življenja nezaposljivih invalidnih oseb in hkrati ohraniti njihove delovne navade? Kako izboljšati zaposlitvene možnosti tudi ob pomoči zaposlitvene rehabilitacije in kako pomembni so zaposlitveni centri za osebe, ki se zaradi invalidnosti ne morejo zaposliti v običajnem delovnem okolju? O tem bomo govorili v oddaji Med štirimi stenami z gostjama, direktorico Inštituta za razvoj človekovih potencialov Integra Sonjo Bercko Eisenreich in invalidko, ki je zaposlena v Zaposlitvenem centru GEA, Zavodu za usposabljanje in zaposlovanje invalidov Anito Sternad.
Gluhoslepota sodi med najhujše invalidnosti. Gre za hkratno okvaro vida in sluha. Zaradi kombinacije vidnih in slušnih okvar ali popolne izgube obeh čutov sta komunikacija in dostop do informacij za gluhoslepo osebo zelo ovirana. To ji povzroča težave v vsakdanjem življenju, zato potrebuje posebno prilagojeno pomoč. V Združenju gluhoslepih Slovenije DLAN trenutno skrbijo za več kot 140 ljudi z gluhoslepoto. Kakšno je življenje z njo, s kakšnimi težavami se srečujejo starši gluhoslepih otrok, kako jim omogočajo kar se da kakovostno življenje ter kako jim blažijo čustvene stiske – o tem z Jasmino Erklavec in Igorjem Kastelicem, ki imata gluhoslepa otroka.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Božič je družinski praznik, družina pa naj bi bila otrokom trdna opora, k njej naj bi se vedno radi vračali po pomoč, podporo in razumevanje. Zakonca Karmen in Peter Tomažič imata šest otrok. Kaj jima pomeni družina, kakšne vrednote bi rada predala svojim otrokom in kako ohranjajo družinsko povezanost ter kako gledata na decembrsko potrošniško mrzlico in na obdarovanje - o tem bomo govorili v tokratni oddaji Med štirimi stenami, ki jo je pripravila Petra Medved.
Odkritje gena za prezgodnje staranje je povezano z malim Tiborjem, ki se je rodil z osmimi meseci. Bil je premajhen in prelahek, imel je premalo podkožnega maščevja in še druge razvojne nepravilnosti ter težave pri napredovanju. Njegova mama Irena Lesjak je ob njegovi smrti pri šestih mesecih omogočila, da so začeli raziskovati njegove bolezenske težave. Ko so znanstveniki in raziskovalci Kliničnega inštituta za medicinsko genetiko UKC Ljubljana objavili novo odkritje, je povedala: »Morda zveni čudno, ampak jaz sem neizmerno srečna, ker je moj edinstveni otrok uspel s svojo misijo, da je medicina stopila korak naprej.«
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Invalidi se v vsakdanjem življenju srečujejo z ovirami v grajenem okolju, prometu, informacijski in komunikacijski tehnologiji ter storitvah, zato sta pri zagotavljanju uresničevanja njihovih ciljev ključnega pomena dostopnost in sodelovanje v družbi, je v poslanici ob 3. decembru - mednarodnem dnevu invalidov - zapisal Svet za invalide Republike Slovenije. S kakšnimi težavami se invalidi srečujejo na področju dostopnosti, kako premagujejo ovire, kakšne so njihove potrebe in ali imajo možnost sodelovati na vseh ravneh družbenega in gospodarskega življenja? O tem bomo govorili v oddaji Med štirimi stenami z gosti - sekretarjem Društva distrofikov Slovenije Ivom Jakovljevičem, predsednikom Društva paraplegikov jugozahodne Štajerske Janezom Hudejem in svetovalcem za fizično, komunikacijsko in spletno dostopnost založbe Beletrina Antunom Smerdelom. Oddajo pripravlja Petra Medved.
Hujšanje je v teoriji precej preprosto: v telo moramo vnesti manj kalorij, kot jih porabimo za vsakodnevno delovanje. Seveda je to veliko težja naloga, kot se zdi na prvi pogled, in zlasti pri ekstremno hudi, bolezenski debelosti, je pogosto potrebno uporabiti tudi druge metode. Predstavili bomo tako imenovano bariatrično kirurgijo. Tovrstne operacije (zmanjšanje želodca ali namestitev prilagodljivega traku) opravljajo tudi v Sloveniji, največ v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. Začetki segajo v leto 2005, ko jih je začel opravljati dr. Brane Breznikar. Kako je danes, pa v tokratni oddaji. Slišali bomo tudi osebno zgodbo.
Tatjana in Matjaž Nekrep sta pred desetimi leti izgubila sina Bora. Ker nista dobila odgovora, zakaj je umrl njun sin, sta se s svojo zgodbo izpostavila javnosti. V tem času sta navezala številne stike z starši, ki imajo podobne zgodbe, in na domačem vrtu postavila okrasni vrt v Borov spomin. O tem, kakšen pečat je v njunem življenju pustila sinova smrt in kako vsak dan znova iščeta smisel svojega življenja, se z njima pogovarja Jana Bajželj.
V Sloveniji že več kot 100.000 prebivalcev prejema zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni, to število pa je vsako leto višje za približno 3 odstotke. Delež odraslih s sladkorno boleznijo, starih od 25 do 74 let, je po podatkih anketne raziskave Nacionalnega inštituta za javno zdravje leta 2016 znašal 6 odstotkov. Lani je bila povprečna starost bolnikov s sladkorno boleznijo, ki se zdravijo z zdravili, 66,3 let. Pri moških je sladkorna bolezen pogostejša kot pri ženskah, delež obolelih moških pa je v zadnjih 10 letih izraziteje naraščal. Tako pri nas z zdravljeno sladkorno boleznijo živi 63.600 ljudi, starih 65 let ali več, oziroma vsaka peta oseba nad 65. letom, poroča Nacionalni inštitut za javno zdravje. Kateri so dejavniki tveganja, kako se razvijata sladkorna bolezen tipa 1 in 2, kateri so kronični zapleti, kakšno je zdravljenje in obvladovanje bolezni ter kakšno je življenje z njo, o tem bomo govorili v oddaji Med štirimi stenami. Gostji oddaje bosta specialistka diabetologinja iz UKC Ljubljana in NIJZ doktorica Jelka Zaletel ter Maruša Pavčič, ki že 60 let živi s sladkorno boleznijo. Oddajo pripravlja Petra Medved.
Neveljaven email naslov