Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
875 epizod
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
V času, ko potekajo paraolimpijske igre v Riu, smo v oddajo Med štirimi stenami povabili paraolimpijko Matejo Pintar, ki je v namiznem tenisu na paraolimpijskih igrah v Atenah leta 2004 osvojila zlato medaljo, štiri leta pozneje v Pekingu pa še bronasto. Življenje Mateje Pintar je zaznamoval usoden padec pri 15-ih letih, zaradi katerega je postala invalidka. Pred poškodbo je bila uspešna športnica, igrala je rokomet in športu se ni želela odpovedati. Z namiznim tenisom se je srečala na rehabilitaciji v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu RS Soča. Pohvali se lahko z različnimi priznanji, leta 2005 je bila najboljša evropska igralka na vozičku, isto leto je prejela tudi Bloudkovo plaketo, v letih 2004, 2005, 2006 in 2008 je bila najboljša športnica med invalidi. Paraolimpijka, ki je lani končala svojo bogato športno kariero, bo v tokratni oddaji govorila o svojem življenju, športu invalidov in doživljanju paraolimpijskih iger, tudi kot strokovna komentatorka na Televiziji Slovenija. Z njo se bo pogovarjala Petra Medved.
Leonida in dr. Albert Mrgole sta zakonski, starševski in terapevtski par, avtorja uspešnice Izštekani najstniki in starši, ki štekajo. Ves čas z odprtimi očmi spremljata, kako se razvijajo in spreminjajo odnosi v trikotniku starši-otroci-učitelji. Pa ne samo spremljata, ampak tudi opozarjata, katera ravnanja niso v korist otrok. Čeprav starši vedno želijo le najboljše za svoje otroke, pa v svojih ravnanjih pogosto niso usmerjeni k temu cilju. Kaj je boljše za otroka – da se uči na svojih napakah ali da ga napačnih odločitev in ravnanj starši in učitelji obvarujejo? Zakaj bodoči starši še pred rojstvom otroka niso opremljeni z znanjem o tem, da so varno pristanišče za otroka prav starši? Zakaj se v primerih nasilnih dejanjih v drugih družinah v ljudeh sproži maščevalna jeza, ki jo širijo prek socialnih omrežij?
Majhnost oziroma pritlikavost se lahko razvije zaradi več kot 200 različnih vzrokov, med katerimi so genski dejavniki, motnje v embrionalnem razvoju, tumorji v centralnem živčnem sistemu, poškodbe glave med porodom, avtoimunske bolezni. Najpogostejša bolezen, posledica katere je nižja rast, je ahondroplazija. Kaže se v krajših in bolj čvrstih udih ter nekoliko izbočenem čelu, pri čemer sta trup in glava normalno velika. Kljub napredku v znanosti več kot 50 odstotkov primerov manjše rasti ostaja nepojasnjenih. Jasno pa je, da majhnost zahteva nekoliko drugačen življenjski slog. Več o tem v reprizi junijske oddaje Med 4 stenami, ki jo je pripravila Andreja Gradišar.
Si predstavljate življenje v večni temi in tišini? Tak je vsakdan gluhoslepih. Gre za zelo heterogeno skupino ljudi z različnimi okvarami sluha in vida, ki pa jih nikakor ne gre enačiti z eno ali drugo skupino senzornih invalidov, torej s slepimi ali z gluhimi. Imajo drugačne potrebe, srečujejo se z dodatnimi ovirami. Kako je živeti z gluhoslepo osebo, kakšne so njihove težave in kakšne potrebe, sta voditeljici Andreji Čokl marca letos povedali gostji oddaje Med štirimi stenami, zdaj vam njune izkušnje ponujamo v poslušanje še enkrat.
V mesecu avgustu smo za vas pripravili ponovitve najbolj zanimivih oddaj Med štirimi stenami. Tokrat bo na sporedu oddaja o sporazumevanju z bolnikom z demenco. Demenca je kronična napredujoča bolezen, ki prizadene možganske celice odgovorne za spomin, mišljenje, orientacijo, razumevanje, računske in učne sposobnosti ter sposobnosti govornega izražanja in presoje. Najpogostejša oblika demence je Alzheimerjeva bolezen. Po podatkih ADI- Alzhheimer Disease International je na svetu več kot 47 milijonov bolnikov z demenco, v Evropi 9,9 milijona, po podatkih Spominčice, Slovenskega združenja za pomoč pri demenci – Alzheimer Slovenija, pa je v Sloveniji pa približno 32 tisoč bolnikov. Bolezen posameznika prizadene na vseh področjih življenja. Težave se kažejo v nezmožnosti obvladovanja vsakdanjih dejavnosti, v medsebojnih odnosih v družini in s prijatelji, bolezen povzroča tudi hude vedenjske in osebnostne spremembe.
Dr. Tjaša M. Kos je univ. dipl. psihologinja, ki se ukvarja s psihoterapijo ter svetovanjem posameznikom, parom in skupinam. Njena življenjska zgodba je povezana tudi z izgubo vida pri 24. letih, in sicer zaradi redke bolezni. Na njeni življenjski poti so imeli pomembno vlogo njeni domači. Ključno ima njen partner. Mama ji je pomagala pri prvih korakih – on pa jo je podpiral celo. Brez njega bi ves čas ostala v gnezdu in si nikoli ne bi drznila razpreti kril. Z neomajno vero ji je pomagal, da je začela sama verjeti vase. Ko je mama izvedela, da je zanosila, se je zgrozila, češ, kako pa bosta zmogla. Njen partner pa jo takrat prijel za roko in na pol jezno rekel: »Seveda, da bo zmogla.« Podobno je bilo tudi z doktoratom, ki ga je uspešno končala na Dunaju. V družini s tremi otroki ji nikoli ni dolgčas in sebe doživlja kot zelo srečno osebo. O svojem življenju, družini in zgodbah ljudi, ki se obračajo nanjo po pomoč, je razmišljala v pogovoru z Jano Bajželj.
Taja Metličar je pred osmimi leti doživela hudo prometno nesrečo. Zdravniki ob prihodu v bolnišnico niso vedeli, ali bo preživela ali ne. Večkrat so jo operirali in jo imeli nekaj časa v umetni komi. Ko se je prebudila, ni prepoznala svojcev, ni vedela, zakaj je v bolnišnici, saj je zaradi poškodbe možganov izgubila sposobnost pomnjenja in čustvovanja. Znova se je morala naučiti živeti. Svojo zgodbo, polno sivih lukenj, je Taja Metličar opisala Andreji Gradišar.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Kako je, ko se staršem rodi otrok s posebnimi potrebami? Kako se spopadajo z občutki žalosti, obupa, krivde in strahu, ko je otrok drugačen? In kako zberejo energijo in odločnost, da stopijo na novo, še neznano pot, polno odrekanja in upanja? Kakšno je življenje z otrokom s cerebralno paralizo, kako to vpliva na družinsko življenje in na partnerski odnos – o tem v oddaji Med štirimi stenami z gostjo Nado Polajžer, ki se je spoprijela s težavnim življenjskim položajem, v njem našla smisel in – to kar je najpomembnejše – ohranila je optimizem.
Izobrazba gluhih in naglušnih je pri nas precej nizka v primerjavi z drugimi skupinami invalidov in splošno populacijo, saj ima 89 % gluhih in naglušnih samo osnovnošolsko ali poklicno izobrazbo, 10 % srednješolsko in le 1 % višješolsko. Matija Agrež po končani srednji šoli ni bil prepričan, da bi mu doma uspelo nadaljevati univerzitetno šolanje na področju računalništva. Priložnost je dobil v Rochestru v Združenih državah Amerike, kjer je tudi ostal. Komunikacijske možnosti za vključevanje v svet slišečih in zaposlovanje gluhih bo s svoje ameriške perspektive predstavil v ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami. S slovensko prakso pa jo je primerjal Matjaž Juhart, prof. defektologije in sekretar Zveze gluhih in naglušnih Slovenije. Oddajo je pripravila Jana Bajželj.
Pljučna hipertenzija je redka bolezen, za katero oboleva 25 milijonov ljudi na svetu. Prav zaradi njene redkosti in tudi zaradi nespecifičnih simptomov jo je težje diagnosticirati. Nekaj manj kot 100 bolnikov s pljučno hipertenzijo se združuje v Društvu za pljučno hipertenzijo Slovenije. Tam si izmenjujejo izkušnje, skrbijo pa tudi za to, da bi ta bolezen postala bolj prepoznavna tako za stroko kot tudi za laike. Da bi o bolezni in težavah, s katerimi se v vsakdanjem življenju soočajo bolniki s pljučno hipertenzijo, ki so v glavnem mladi, izvedeli več, smo o tem spregovorili v oddaji Med štirimi stenami, ki jo je pripravila Cirila Štuber.
Diagnoza rak človeka pretrese, še toliko bolj, če zboli otrok. Lani je pri nas za to boleznijo zbolelo 74 otrok. Starši, ki so se sami znašli v stiski, najbolje vedo, kako se počuti človek v tej boleči situaciji. Društvo Jonatan Prijatelj, kjer so združeni starši mladostnikov z različnimi oblikami raka, je nastalo prav zato, da bi staršem, katerih otroci so zboleli za rakom nudilo pomoč, spodbudo, razumevanje in upanje. S kakšnimi stiskami se spopadajo starši otrok z rakom, bo iz svojih izkušenj v oddaji Med štirimi stenami pripovedovala gostja predsednica tega društva Tatjana Kruder. V oddaji bomo slišali tudi zgodbo mame Jasne Korbar in pogovor s prof. dr. Janezom Jazbecem, predstojnikom kliničnega oddelka za otroško hematologijo in onkologijo, o tem, kateri so najpogostejši raki pri otrocih in kako je z zdravljenjem. Oddajo pripravlja Petra Medved.
Majhnost oziroma pritlikavost se lahko razvije zaradi več kot 200 različnih vzrokov, med katerimi so genski dejavniki, motnje v embrionalnem razvoju, tumorji v centralnem živčnem sistemu, poškodbe glave med porodom, avtoimunske bolezni. Najpogostejša bolezen, posledica katere je nižja rast, je ahondroplazija. Ima jo ena od med 26 in 40 tisoč osebami, kaže pa se v krajših in bolj čvrstih udih ter nekoliko izbočenem čelu, pri čemer sta trup in glava normalno velika. Kljub napredku v znanosti več kot 50 odstotkov primerov manjše rasti še vedno ostaja nepojasnjenih. Majhnost, ne glede na to, kakšen je vzrok zanjo, zahteva nekoliko drugačen življenjski slog. Mali ljudje pa se morajo poleg tega velikokrat soočiti tudi s predsodki drugih, kar se med drugim odraža v težjem iskanju službe. Več o življenju malih ljudi nam bo v oddaji Med štirimi stenami povedala 46-letna Nataša Osredkar. Ne preslišite nas v ponedeljek po 10. uri na Prvem.
Prvi teden v mesecu juniju Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije obeležuje teden slepih. Zato bomo v ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami gostili 20-letno dijakinjo Anjo Pustak Lajovic, ki obiskuje program prilagojenega poklicno – tehniškega izobraževanja z enakovrednim standardom za poklic ekonomski tehnik na Zavodu za slepo in slabovidno mladino Ljubljana, in ravnateljico tega zavoda Katjušo Koprivnikar. O življenju mladega človeka s slepoto, prilagojenosti okolja za potrebe slepih, ozaveščenosti videčih, znanju in spretnostih, ki jih slepi pridobijo v Zavodu za slepo in slabovidno mladino Ljubljana, se bo ob 10.15 v studiu Prvega programa pogovarjala Jana Bajželj.
Avtizem se pri vsakem posamezniku kaže drugače, vendar pa imajo vsi ljudje z avtizmom težave na področju socialne komunikacije in interakcije ter fleksibilnosti mišljenja. Eden izmed načinov, kako se približati otroku z avtizmom, je tudi glasba. Glasbeni mentorji, ki delajo z otroki z avtizmom, opažajo, da ob pomoči glasbenih dejavnosti ti otroci izboljšajo komunikacijo, razumevanje, poveča se njihova zbranost, manj je neprimernega vedenja, sposobni so se prilagoditi različnim situacijam in si tudi pridobiti sposobnost nastopanja. Učiteljica po Willemsovi metodi in ustanoviteljica glasbenega centra DO RE MI Nuša Piber se ob delu s svojimi učenci z avtizmom vedno sprašuje, do kod se lahko razvijejo. »Mogoče do tam, do koder si kot mentorji dovolimo verjeti, zaupati, tvegati in jih voditi!« razmišlja. Glasbeni dosežki navdajajo otroka z avtizmom s ponosom, poveča se mu samozavest, obiskovanje glasbene šole pa zanj pomeni okolje, v katerem se srečuje z drugimi otroki. Glasbeno ustvarjanje otrok z avtizmom bo tema tokratne oddaje Med štirimi stenami. Poleg Nuše Piber bosta svoje razmišljanje v oddaji delila z nami tudi Katjuša in Aleš Arko, mama in oče 14-letnega Jerneja z motnjo avtističnega spektra, ki je član skupine Čudoviti um. Skupina se s predstavo Fantom iz opere v klavirski izvedbi predstavlja po Sloveniji.
Ste človek, ki sebe vedno postavi na zadnje mesto? Ste vedno pripravljeni pomagati drugim? Marsikdo ne zna reči ne, ne zna postaviti meje, počuti se tudi odgovoren za čustva drugih. Preobremenjenost, tesnoba, depresija, druge bolezni so lahko posledica tako imenovanega Atlasovega sindroma – gre za vedenje ljudi, ki na svojih ramenih nosijo bremena sveta. O tem bomo govorili v tokratni oddaji, z nami bo psihologinja in terapevtka Katja Z. Istenič.
Multipla skleroza je avtoimunska bolezen osrednjega živčnega sistema, pri kateri je poškodovana zaščitna mielinska ovojnica živčne celice. Zaradi te poškodbe nastajajo okvare, najpogosteje vida in sluha, ravnotežja, spodnjih in zgornjih okončin, prisotna pa je tudi utrujenost ter težave s kognitivnim mišljenjem in inkontinenco. Bolezen ima več žensk kot moških. Po podatkih Združenja multiple skleroze Slovenije pri nas živi več kot 3.500 oseb s to boleznijo. Vzrok ni znan, tudi zdravila ne poznamo. Kako upočasniti razvoj oviranosti, premagovati strah pred invalidnostjo in pred popolno odvisnostjo od drugih, kako biti dejaven v delovnem okolju, dokler bolezen to dopušča, in kako premagovati vsakdanje stiske ter si organizirati kakovostno življenje, o tem bomo govorili v oddaji Med štirimi stenami. Gosta oddaje bosta bolnika z multiplo sklerozo Natalija, študentka Univerze v Ljubljani, in predsednik grosupeljske podružnice Združenja multiple skleroze Slovenije Uroš Gros. Oddajo pripravlja Petra Medved.
»Kritik nisem znala sprejeti, pogosto so me prizadele. Ne zato, ker se z njimi ne bi strinjala. Temveč zato, ker so izražale natanko tisto, kar sem o sebi mislila sama,« opisuje svoj odnos do kritike Danaja Lorenčič, ki v knjigi Ana v meni razkriva svoje življenje z anoreksijo. Kakšen je njen odnos do kritike danes, ko je anoreksija že njena preteklost? Kaj sprejemamo kot kritiko in česa ne, je odvisno od osebnosti, čustvene ranljivosti in samo vrednotenja. Pomembno je tudi, kakšen odnos imata osebi – tista, ki kritiko sporoča in tista, ki ji je kritika namenjena - in kakšen je namen sporočanja kritike. Kaj je konstruktivno in kaj rušilno, ko govorimo o kritiki, pojasnjuje psihologinja in psihoterapevtka dr. Andreja Pšeničny.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Neveljaven email naslov