Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Starostne možganske spremembe, najpogosteje zaradi demence, lahko vplivajo na doživljanje starostnikov. Blodnjave misli, prisluhi in prividi so ne le neprijetni, lahko so celo nevarni, tako za posameznika, ki blodnjavost doživlja, kot tudi za okolico. Kako pomagati bolnikom in svojcem, je v Minutah za zdravje povedala psihiatrinja Jožica Gamse, ki jo je pred mikrofon povabila Metka Perko.
208 epizod
Vsi si želimo zdravja, dobrodošli pa so tudi nasveti strokovnjakov, ko naše počutje ni najboljše ali ko nam postavijo diagnozo.
Starostne možganske spremembe, najpogosteje zaradi demence, lahko vplivajo na doživljanje starostnikov. Blodnjave misli, prisluhi in prividi so ne le neprijetni, lahko so celo nevarni, tako za posameznika, ki blodnjavost doživlja, kot tudi za okolico. Kako pomagati bolnikom in svojcem, je v Minutah za zdravje povedala psihiatrinja Jožica Gamse, ki jo je pred mikrofon povabila Metka Perko.
Prvi simptomi kroničnega venskega popuščanja se velikokrat začnejo izražati v poletni vročini, kot boleče, težke in otekle noge, če pa imamo tovrstne težave vse leto, se pogosto poleti stanje dodatno poslabša. Kot pravi Katarina Perdan mag. farm. iz Lekarn Maribor, lahko za preprečitev in lajšanje simptomov veliko naredimo sami. Če pa po treh mesecih ni vidnih znakov izboljšanja obiščimo zdravnika, saj je lahko v ozadju tudi kakšna druga bolezen, ki ima podobne znake.
V minutah za zdravje ozaveščamo o hepatitisu, med katerimi je najnevarnejši hepatis C , saj je lahko glavni vzrok za jetrno cirozo ali raka na jetrih. Zato še posebej spominjamo na pomen zgodnjega testiranja , saj je postal hepatitis C ozdravljiva bolezen. Pa tudi o hepatitisih, ki se prenašajo v poletnem času.
V Sloveniji si še vedno vzame življenje preveč ljudi, čeprav se je število samomorov v zadnjih letih vendarle nekoliko zmanjšalo. Da bi jih bilo čim manj, smo tudi v Minutah za zdravje govorili o dosedanjih strokovnih spoznanjih na tem področju, predvsem tistih, kako bi lahko kot posamezniki in družba pripomogli k preprečevanju samomorilnosti.
Tema tokratnih Minut za zdravje je mišja mrzlica, ki se je v Sloveniji od pomladi zelo razmahnila, še posebej na mariborskem območju. Ker se bolezen odraža tudi v težji obliki – zaradi tega je na infekcijskem oddelku veliko hospitaliziranih –, smo svetovali, kako ravnamo, da bi se izognili okužbi in kako bolezen pravočasno prepoznamo. Opozorili smo tudi na previdnost pred drugimi boleznimi, značilnimi za poletje, od pljučnic do okužb s hrano in okužb sečil.
V minutah za zdravje govorimo o dobrobiti novega programa ambulante kardiološke rehabilitacije, ki je pred dvema letoma zaživel v mariborski bolnišnici in se je v tem času pokazal kot zelo uspešen za bolnike po srčnem infarktu. Koronarna bolezen je na ta način bolje obvladana , manj je ponovnih hospitalizacij , smrtnost je nižja , boljše je tudi obvladovanje dejavnikov tveganja. Pripravila Tatjana Senegačnik.
V minutah za zdravje o srčnem popuščanju,saj strokovnjaki menijo, da smo s to vse pogostejšo boleznijo premalo seznanjeni. Četudi je bolezen neozdravljiva jo lahko s pravočasnim odkritjem uspešneje zdravijo in upočasnijo njen potek. Rubriko je pripravila Tatjana Senegačnik.
V Minutah za zdravje je Metka Perko gostila Ninno Kozorog, sicer znano humanitarko, ki ima kot nevrologinja veliko opravka z omoticami in vrtoglavicami. Kako jih razločiti, kdaj si lahko pomagamo sami in kdaj je potreben obisk pri zdravniku ?
Poleti veliko časa preživimo v naravi, tudi na kopališčih in ob morju, s tem pa se poveča naša izpostavljenost soncu. Kako se pravilno zaščitimo pred škodljivimi UV- žarki, smo v Minutah za zdravje vprašali dermatologinjo Aleksandro Dugonik iz UKC Maribor in iz dermatološko-estetskega centra Dermika v Mariboru. Oddajo je pripravila Metka Perko.
Virusi so za znanost še zmeraj velik izziv. Zanje ima farmacija najmanj registriranih zdravil. Ena od njih so protimikrobna, ki jih uporabljajo za zdravljenje virusnih okužb, vendar ta za razliko od antibiotikov ne uničijo povzročitelja bolezni, ampak le zavirajo njegov obstoj. V Minutah za zdravje tudi o tem, da so v stroki s pomočjo zdravljenja s protivirusnimi zdravili pri nekaterih obolenjih vendarle dosegli dobre rezultate.
V rubriki smo govorili o menopavzi, ki seveda ni bolezen, ampak večleten naravni proces staranja ženskega telesa. Nekatere gredo skozi to obdobje skoraj neopazno, druge pestijo številne težave. Kako jih blažiti, je Metki Perko povedala primarijka Tatjana Kodrič, specialistka ginekologije in porodništva.
Ob svetovnem dnevu multiple skleroze bodo v tem znamenju minute za zdravje, v katerih ozaveščamo o tej kronični avtoimuni vnetni bolezni , ki prizadene osrednje živčevje in podpiramo tiste, ki so zboleli za to neozdravljivo boleznijo. Ta se najpogosteje pojavlja predvsem pri mladih in žal često vodi v trajno invalidnost. Pripravila Tatjana Senegačnik.
V minutah za zdravje predstavljamo nekatere novosti na interni kliniki v mariborskem kliničnem centru, med katerimi je tudi sprejem bolnikov po nujnosti obravnave v internističnem urgentnem centru. Predstavljamo tudi druge, tako strokovne kot organizacijske izzive - predvsem v dobrobit starejših bolnikov, ki jih je na internističnih oddelkih vedno več. Prispevek je pripravila Tatjana Senegačnik.
V minutah za zdravje predstavljamo nekatere novosti na interni kliniki v mariborskem kliničnem centru, med katerimi je tudi sprejem bolnikov po nujnosti obravnave v internističnem urgentnem centru. Predstavljamo tudi druge, tako strokovne kot organizacijske izzive - predvsem v dobrobit starejših bolnikov, ki jih je na internističnih oddelkih vedno več. Prispevek je pripravila Tatjana Senegačnik.
S povišanim krvnim tlakom se sooča skoraj polovica odraslih Slovencev. Ker posebnih znakov ni, se bolezni večina ne zaveda, med zdravljenimi pa je kar 75 odstotkov takih, ki zaradi neupoštevanja zdravnikovih navodil in nerednega jemanja zdravil nimajo dobro urejenega krvnega tlaka. V Minutah za zdravje smo se ob skorajšnjem svetovnem dnevu hipertenzije o tej epidemiji današnjega časa pogovarjali s sodelavko Centra za krepitev zdravja Zdravstvenega doma Slovenska Bistrica, diplomirano medicinsko sestro Brigito Kolamnič.
Minute za zdravje so v znamenju letošnjega mota mednarodne zveze društev Kneipp – Vedeti kaj ohranja zdravje, saj smo le mi tisti, ki lahko zanj največ naredimo. Predstavniki mariborskega društva Kneipp predstavljajo nekatere naravne načine zdravljenja, med njimi tudi zoper pomladno utrujenost . Pripravila Tatjana Senegačnik.
Migrenski glavoboli naj bi v Sloveniji prizadeli kar četrtino žensk in 12-ino moških. Če ste s to težavo tudi vi ali kdo od vaših bližnjih, ste še posebej vabljeni, da prisluhnete Minutam za zdravje. O migreni je Metka Perko govorila z nevrologom iz UKC Maribor Jožefom Magdičem.
Več kot 20 odstotkov ljudi v Sloveniji trpi zaradi glavobolov, zato tovrstne bolečine uvrščamo med najpogostejše zdravstvene težave. Večino glavobolov je mogoče enostavno odpraviti, nekateri pa zahtevajo dodatno pozornost in posvet z zdravnikom. V Minutah za zdravje se je Metka Perko o glavobolih pogovarjala z nevrologom iz mariborskega UKC-ja Jožefom Magdičem, tudi tajnikom Sekcije za glavobole pri Slovenskem zdravniškem društvu.
Narava zdravi – je tisočletni rek, ki mu je dala znanstveni okvir tudi klimatska terapija oziroma zdravljenje in preprečevanje bolezni s pomočjo dražljajev iz narave, predvsem vplivov sonca, zraka in morske vode. Že v starih časih so ugotovili, da podnebne spremembe blagodejno vplivajo na naše telo in duha.
Ta mesec bo pod okriljem Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor potekala tradicionalna akcija zaščite pred klopnim meningoencefalitisom »Zdravo v naravo«, ki jo organizirajo že osmič. (http://www.zd-mb.si/Portals/Media/20842/KME2019Splet.pdf). Tudi tokrat se bomo Mariborčani in okoličani lahko v času akcije cepili po znižani ceni. O klopih in zaščiti pred njimi se je Metka Perko pogovarjala z gostom mag. Aleksandrom Jusom, v ZD Maribor pomočnik direktorja za zdravstveno nego.
V Minutah za zdravje tokrat o preobremenjenosti in izgorelosti na delovnem mestu, ki je postala ena od najpogostejših poklicnih bolezni, s katero se naši specialisti dela, prometa in športa vedno pogosteje soočajo. Opozarjajo, da naše zdravje na delovnem mestu najhuje oslabi kroničen, ponavljajoči se stres, ki je postal eden od najpogostejših razlogov za nastanek več kot 90-ih odstotkov vseh bolezni.
Neveljaven email naslov