Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako to, da nasprotovanje čezmejnih lokalnih skupnosti, strokovnjakov in nevladnikov v desetih letih ni ustavilo okoljsko in gospodarsko sporne naložbe v plinski terminal Žavlje? Kako lahko načrtovana plinska infrastruktura ogrozi morski ekosistem Tržaškega zaliva in katere so neposredne grožnje, ki jih predstavlja za okoliško prebivalstvo? Kako to, da na več deset tožb, ki so jih proti italijanski vladi zaradi podpore terminalu že pred sedmimi leti začele vlagati nevladne organizacije, dežela Furlanija Julijska krajina in lokalne skupnosti - letos denimo tudi ankaranska občina, še vedno ni nobene razsodbe? In zakaj država Slovenija pri omenjenih tožbah zoper Republiko Italijo nastopa le kot stranski udeleženec? Odgovore smo iskali v tokratni oddaji Morje in mi.
Foto: Wikimedia Commons
392 epizod
V oddaji bomo raziskovali teme, povezane s pomorstvom. Še bolj se bomo posvetili vprašanjem varovanja in zaščite občutljivega slovenskega in svetovnega morskega in priobalnega okolja. Predvsem pa bomo pripovedovali zgodbe. Zgodbe ljudi, ki od morja živijo, ali pa so z njim tako ali drugače tesno povezani.
Kako to, da nasprotovanje čezmejnih lokalnih skupnosti, strokovnjakov in nevladnikov v desetih letih ni ustavilo okoljsko in gospodarsko sporne naložbe v plinski terminal Žavlje? Kako lahko načrtovana plinska infrastruktura ogrozi morski ekosistem Tržaškega zaliva in katere so neposredne grožnje, ki jih predstavlja za okoliško prebivalstvo? Kako to, da na več deset tožb, ki so jih proti italijanski vladi zaradi podpore terminalu že pred sedmimi leti začele vlagati nevladne organizacije, dežela Furlanija Julijska krajina in lokalne skupnosti - letos denimo tudi ankaranska občina, še vedno ni nobene razsodbe? In zakaj država Slovenija pri omenjenih tožbah zoper Republiko Italijo nastopa le kot stranski udeleženec? Odgovore smo iskali v tokratni oddaji Morje in mi.
Foto: Wikimedia Commons
V oddaji smo preverili, kaj načrtuje izolska občina v nedotaknjenem priobalnem odseku med Simonovim zalivom in Belvederjem. Pozanimali smo se, kakšen dogovor je koprska občina sklenila s podjetjem Grafist kot upravljavcem Marine Koper, ki v minulem desetletju ni plačal niti centa za uporabo. Izvedeli boste, o čem pripoveduje kratek filmski zapis Skrivnosti Fizin, s katerim Pomorski muzej v času, ko je zaradi zdravstvenih ukrepov zaprt, bogati zbirko muzejskih spletnih vsebin, ki so dostopne vsem.
Konec marca in v začetku aprila so se kar vrstili potresi pod dnom Jadranskega morja. Najmočnejšega, ki je bil 27. marca, smo čutili tudi na različnih koncih Slovenije. Več o tem dogajanju nam bo v tokratni oddaji povedal seizmolog iz Agencije Republike Slovenije za okolje, Jurij Pahor. Slišali boste še, da so morski klobuki preplavili tudi mandrače vzdolž slovenske obale. Zaradi njih imajo težave ribiči, dr. Andrejo Ramšak iz Morske biološke postaje NIB v Piranu pa smo vprašali po razlogih za ta množičen pojav velikega klobučnjaka.
Šavrinka je ime novi jadrnici s katero Tina Mrak in Veronika Macarol pripravljata naskok na olimpijsko medaljo v Tokiu. Kako je bilo ob krstu Šavrinke v Portorožu, boste slišali v tokratni oddaji. Naš drugi postanek bo Sueški prekop, kjer je nasedla superkontejnerska ladja ohromila pomorski promet med Azijo in Evropo. In nato gremo še na Antarktiko. Mednarodni raziskovalci so namreč izdelali prvo popolno, tudi podmorsko sliko nekdanje veleceline južnega dela poloble - Gondvane.
Šavrinka je ime novi jadrnici s katero Tina Mrak in Veronika Macarol pripravljata naskok na olimpijsko medaljo v Tokiu. Kako je bilo ob krstu Šavrinke v Portorožu, boste slišali v tokratni oddaji. Naš drugi postanek bo Sueški prekop, kjer je nasedla superkontejnerska ladja ohromila pomorski promet med Azijo in Evropo. In nato gremo še na Antarktiko. Mednarodni raziskovalci so namreč izdelali prvo popolno, tudi podmorsko sliko nekdanje veleceline južnega dela poloble - Gondvane.
V oddaji se bomo mudili v Sečovljenskih solinah, kjer solinarji že pripravljajo solna polja, podjetje Soline, ki s parkom upravlja, pa želi podaljšanje koncesijske pogodbe. Srečali smo se tudi s Tomijem Brulcem iz podjetja Sirio, ki skrbi za varne plovne poti v našem morju, da torej svetilniki svetijo.
Zadnje delo zgodovinarke Nadje Terčon 'Sava in Jolanda, prvi slovenski in jugoslovanski pomorščakinji', je ob nedavnem izidu v založbi piranskega Pomorskega muzeja naletelo na izjemno zanimanje javnosti in odziv v medijih. Mi pa navdihujočo zgodbo pogumnih Primork, ladijskih častnic in prijateljic, Save Kaluža in Jolande Gruden, ki sta pred 70-imi leti na tovorni ladji Hrvatska skupaj pripluli v New York, predstavljamo v tokratni oddajii. Kakšni sta bili Sava in Jolanda, kako sta si utirali pot v ta, takrat še povsem moški poklic, smo poleg Nadje Terčon vprašali še njuni hčerki, Tamaro Kaluža in Alido Mažer. Zanimivo je, da tudi Tamara in Alida že dolga leta ohranjata prijateljske stike.
Letošnji Dan pomorstva je zaznamovala tudi 30-letnica sprejema Resolucije o pomorski usmeritvi Slovenije. Kako smo izpolnili njene cilje? Na to vprašanje smo iskali odgovore s sogovorniki: direktorjem Uprave za pomorstvo, Jadranom Klincem, predsednikom uprave Luke Koper, Dimitrijem Zadelom, dekanom Fakultete za pomorstvo in promet Petrom Vidmarjem, študentom ladijskega strojništva Matejem Muršcem, direktorjem Pomorskega muzeja Francom Jurijem in zgodovinarko Nadjo Terčon.
Tokrat smo se odpravili na sprehod od Snežnika do Jadranskega morja. A ne po povsem običajni poti. Spustili smo se v veliko podzemno mokrišče. Povezuje ga skrivnostni tok reke Reke, ki najprej ponikne v Škocjanske jame, obišče še druge jame slovenskega in italijanskega Krasa, in nazadnje privre na dan v tržaškem primorju kot reka Timava, kjer se tudi izlije v Jadran. Po podzemnih rečnih poteh smo se odpravili z Borutom Pericem, vodjo strokovne službe Parka Škocjanske jame. : Tokrat smo se odpravili na sprehod od Snežnika do Jadranskega morja. A ne po povsem običajni poti. Spustili smo se v veliko podzemno mokrišče. Povezuje ga skrivnostni tok reke Reke, ki najprej ponikne v Škocjanske jame, obišče še druge jame slovenskega in italijanskega Krasa, in nazadnje privre na dan v tržaškem primorju kot reka Timava, kjer se tudi izlije v Jadran. Po podzemnih rečnih poteh smo se odpravili z Borutom Pericem, vodjo strokovne službe Parka Škocjanske jame. Oddaja je nastala kot del projekta zelena kohezija, ki predstavlja dobre prakse na področju razvoja in zaščite okolja ter spodbuja skupni premislek o pomenu in prioritetah kohezijske politike, glavne naložbene politike Evropske unije.
Čeprav se nam zdi, da o perečem vprašanju plastičnih odpadkov v oceanih govorimo šele zadnja leta, so znanstveniki o velikih razsežnostih tega onesnaževanja opozarjali že pred več kot pol stoletja. Da se ta problem še zaostruje, se lahko prepričamo tudi v našem morju, poudarja dr. Lovrenc Lipej, raziskovalec na Morski biološki postaji NIB v Piranu in univerzitetni predavatelj. V oddaji pa nam je razkril tudi, kaj so solze morskih deklic. Sicer pa so nas z obiski v Piranskem zalivu spet razveselili delfini. Raziskovalci iz društva Morigenos so znova izkoristili priložnost in posneli tudi njihovo oglašanje, od katerega je, kot poudarja predsednik društva in biolog Tilen Genov, kar odzvanjalo po zalivu.
Ali mora imeti plovilo ime? Kakšna imena imajo tovorne ladje in jadrnicam?
Kako zagotoviti trajno izboljšanje morskega okolja? In kako v tej luči učinkovito uskladiti vrsto dejavnosti in rab, katerih skupni imenovalec sta morje in priobalni prostor? Med temi so pomorski promet, pristanišče Koper, ribištvo, školjkarstvo, ribogojstvo, ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine. Odgovore na ta vprašanja so iskali snovalci osnutka prvega Pomorskega prostorskega plana, ki je še do konca februarja v javni obravnavi. V oddaji smo preverili, kakšne pripombe imajo na osnutek lokalne skupnosti, naravovarstveniki in Uprava za pomorstvo. Kaj menijo o gradnji umetnega otoka pri Izoli? Kje bi bil lahko ustrezen prostor za odlaganje mulja ob poglabljanju plovnih poti v pristanišče? Kaj bi še zaščitili, ohranili, smo jih med drugim vprašali.
Na koprski promenadi, ob izlivu reke Badaševice v morje, od lanskega novembra zbuja pozornost srebrno jadro. Če se dovolj približaš, ugotoviš, da ima tudi strune. Strune, ki zazvenijo, ko dovolj zapiha veter. Avtor prve vetrne harfe v Sloveniji je Primož Oberžan, filozof in glasbenik, ustanovitelj znamenite slovenske tolkalske zasedbe The Stroj. Svoj inštrument nam je podrobneje predstavil v oddaji. Med drugim boste slišali, kako vetrna harfa zveni v Kopru, pa tudi, zakaj bi bilo zanjo dobro poiskati ustreznejši prostor.
Skrb za ohranjanje biotske raznovrstnosti in ukrepanje proti podnebni krizi je danes stvar nuje. Na tehtnici je vprašanje: biti, ne biti, poudarja mag. Robert Turk, vodja piranske enote Zavoda za varstvo narave, ki smo ga povabili v današnjo oddajo Morje in mi. Po več kot treh desetletjih dejavnega zagovorništva varovanja morja, priobalnega prostora in narave nasploh, se bo namreč v prihodnjih dneh upokojil. Enega naših najvidnejših in zavzetih okoljevarstvenikov ter strokovnjaka za zavarovana območja smo med drugim vprašali, katere korake smo v samostojni Sloveniji naredili pri varovanju morja. Pa tudi, kateri so posegi, za katere bi bilo bolje, če jih ne bi bilo. S posredovanjem preko Zavoda pa so uspeli preprečiti, da bi številne "nenavadne" zamisli uresničile. Ena takšnih je bila, da bi glavno obalno prometnico speljali kar po morju, se spominja Turk.
Podnebna kriza in človekove dejavnosti. To so glavne grožnje neverjetni raznolikosti morskih živali in rastlin. Tudi v slovenskem morju. Morski biologi zato posebno skrb namenjajo prav ohranjanju pestrosti oblik življenja. Ob tem raziskujejo možnosti vnovičnega naseljevanja vrst. Tistih, ki jih v našem morju ni več, pa tudi tistih, ki postajajo vse bolj ogrožene. Tako eksperimentalno gojijo nekatere alge. Pa tudi sredozemske kamene korale. Kako uspešni so, so nam sodelavci piranske Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo, povedali v tokratni oddaji.
V oddaji Morje in mi bomo govorili o plavanju v morju pozimi ter pravljici z naravovarstvneim sporočilom, kjer so glavni junaki deček Oti in morske živali.
Ribiči, ki potrpežljivo čakajo na ulov, so nekakšen zaščitni znak obmorskih mest. To so ljubiteljski ribiči, ki jih srečujemo na vseh pomolih. Tudi v Kopru. Včasih gredo domov praznih rok, včasih z ulovom za kosilo, ali dve. Z ljubiteljskim ribolovom pa se ne ukvarjajo le odrasli. Med ribiči je veliko tudi mladih navdušencev. Nekateri v tokratni oddaji razkrivajo svoje ribolovne veščine. Nekaj njihovih sovrstnikov in sovrstnic pa smo povabili, da nam povedo, kaj zanje predstavlja morje.
Zakaj je v slovenskem morju manj rib, kot jih je bilo nekoč, ko so se ribiči z morja vračali s čolni, do roba napolnjenimi z ulovom? Kako so se slovenski ribiči prilagodili zahtevam trajnostnega ribolova, ki je glavni cilj skupne ribiške politike Evropske unije? To je ribolova, ki omogoča dolgoročno obnovo staležev rib, posledično pa tudi ohranjanje ribištva. In kako pester je slovenski morski jedilnik? O vsem tem smo se v tokratni oddaji pogovarjali z ribiči in ribiškim inšpektorjem.
Teksas, ekološka sramota, pokopališče bark so le nekateri opisi Jernejevega kanala, na katere sta pri svojem raziskovanju tega obalnega prostora številnih interesov in konfliktov, naleteli antropologinja dr. Alenka Janko Spreizer in geografinja dr. Nataša Kolega. Na osnovi opazovanj, dolgoletnih sprehodov in srečevanj z ljudmi, pa tudi kartografskega materiala, sta pred kratkim v reviji Open Geosciences izdali izvirni znanstveni članek z naslovom Kanal svetega Jerneja v Seči: družbena konstrukcija morske krajine. Dr. janko Spreizer in dr. Kolega sta nam v tokratni oddaji povedali, kako so razmere v Jernejevem kanalu videti skozi izostren pogled antropologinje in geografinje.
Potovanja z velikimi potniškimi ladjami, eno najbolj rastočih turističnih panog v zadnjih letih, je letos zaustavila pandemija korornavirusa. Za novo oživitev panoge pa bo ključna zdravstvena varnost potnikov, na kar se ladjarji tudi pospešeno pripravljajo. Viking Cruises, denimo, je na ladji Viking Star, ki obiskuje tudi Koper, vzpostavil prvi laboratorij za testiranje na koronavirus za vse potnike in posadko. Poseben varnostni protokol je uvedel italijanski ladjar Costa Crociere, ki od septembra že organizira krajša potovanja zgolj za italijanske državljane. Nekateri ladjarji računajo, da bodo daljša morska popotovanja spet mogoča čez dve leti, a je danes v resnici nemogoče z gotovostjo napovedati, ali bo tudi res tako.
Tokrat smo se odpravili v dva obmorska naravna rezervata. Prvi je v bližini Tržiča v sosednji Furlaniji Julijski krajini, in se razprostira ob izlivu reke Soče v Jadransko morje. Drugi je Škocjanski zatok pri Kopru. Rezervata povezujejo tako obmorskost, kot čredi kamarških konj in dejstvo, da sta zatočišče številnih ptic na njihovih selitvenih poteh. Obenem pa je prav Naravni rezervat Izliv reke Soče spodbudil nastanek Naravnega rezervata Škocjanski zatok. Delovanje slednjega preko kohezijskih sredstev omogoča tudi Evropska unija.
Neveljaven email naslov