Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Si kdaj zaželite, da bi z vetrom v jadrih odpotovali nekam daleč, za obzorje? Morda celo v Tihi ocean? No, nekateri pogumnejši takšne želje tudi uresničijo. Med njimi je Jasna Tuta iz Sesljana, ki je kar celo desetletje večinoma preživela na jadrnici. Zadnja tri leta je jadrala med polinezijskimi otoki in o tem napisala knjigo. Povedala nam je, kakšno je življenje na manjši jadrnici, mi pa smo se pozanimali tudi, kako uspešne so bile kar tri prostovoljne čistilne akcije priobalnega pasu in morja med Izolo in Fieso.
392 epizod
V oddaji bomo raziskovali teme, povezane s pomorstvom. Še bolj se bomo posvetili vprašanjem varovanja in zaščite občutljivega slovenskega in svetovnega morskega in priobalnega okolja. Predvsem pa bomo pripovedovali zgodbe. Zgodbe ljudi, ki od morja živijo, ali pa so z njim tako ali drugače tesno povezani.
Si kdaj zaželite, da bi z vetrom v jadrih odpotovali nekam daleč, za obzorje? Morda celo v Tihi ocean? No, nekateri pogumnejši takšne želje tudi uresničijo. Med njimi je Jasna Tuta iz Sesljana, ki je kar celo desetletje večinoma preživela na jadrnici. Zadnja tri leta je jadrala med polinezijskimi otoki in o tem napisala knjigo. Povedala nam je, kakšno je življenje na manjši jadrnici, mi pa smo se pozanimali tudi, kako uspešne so bile kar tri prostovoljne čistilne akcije priobalnega pasu in morja med Izolo in Fieso.
V današnji oddaji Morje in mi boste slišali, da je legendarni vlačilec piranskih solin po drugi svetovni vojni imel ime Dragonja. V času žetve so nanj privezali več maon, delovnih bark brez pogona, polnih soli, ki jih je kapitan vlačilca Giorgio Petronio odpeljal do skladišč soli. Do druge svetovne vojne pa so solinarji sol prevažali s tradicionalnimi jadrnicami. Ko je bila žetev obilna, je bilo tako vzdolž današnje slovenske obale videti vrvež barvitih jader. To je bila prava 'barcolana', ki je trajala vse poletje, v svojem delu Solinska plovila izpostavlja neutrudni raziskovalec pomorske dediščine, Pirančan Slobodan Simič Sime. Več o monografiji in nenadomestljivi vlogi bark v solinah nam bo povedal v oddaji. Nekaj spominov o kapitanu Petroniu pa bo dodal njegov sin Ferruccio.
Letošnji nacionalni Dan pomorstva, 7. marec, je prinesel slavnostno rezanje traku na novem delu pomola pomorskih šol v Portorožu. Tam je namreč postavljen poligon za usposobljanje in reševanje na morju, ki je pogoj za izobraževanje pomorščakov po evropskih standardih. Naložba je pravi razvojni korak za slovensko pomorstvo, pravijo strokovnjaki z različnih področij pomorstva. Država bo še krepila varnost na morju, tudi v sodelovanju z jadranskimi državami. Slovenska pomorska dejavnost bo vse bolj zelena. Temam letošnjega nacionalnega Dneva pomorstva namenjamo tokratno oddajo.
Evropska pristanišča so zadnja leta vozlišča velikih sprememb, ki pospešujejo prehod v zeleno brezogljično prihodnost. Uvajajo številne ukrepe, s katerimi omejujejo največje vire onesnaževanja s prašnimi delci, hrupom in svetlobo. Pomembno vlogo pri tem igrajo denimo elektrifikacija privezov za ladje, zamenjava delovnih strojev na dizelski pogon z električnimi. Pristanišča pa prav tako postajajo pomembni proizvajalci energije iz obnovljivih virov, kot sta sonce in veter. Najhitreje zelenijo severnoevropska pristanišča z Rotterdamom na čelu, a so vse bolj trajnostna tudi ostala. V tokratni oddaji Morje in mi se je Lea Širok pozanimala, kako zelena so koprsko, tržaško in tržiško pristanišče. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske komisije v okviru projekta Misija – mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.
V oddaji Morje in mi smo se tokrat posvetili športnemu ribolovu trnkarjenju. Koprska sekcija pri Športnem potapljaškem in ribiškem društvu Potapljači Luke Koper na tekmovanjih dosega izvrstne rezultate. Med njimi je tudi Vinko Mojškerc, ki se ponaša s številnimi naslovi in danes trenira mlade v domačem klubu in je kapetan slovenske reprezentance U21 pri Zvezi za športni ribolov. Oddajo je pripravila Vesna Potočar Godnič, brala Janja Lešnik.
Med Izolo in Koprom je med drugo svetovno vojno potonila takrat največja in najhitrejša italijanska čezoceanska potniška ladja Rex. Bila je le pol metra krajša od slavnega Titanika, imela je kar dvanajst nadstropij in je lahko sprejela več kot 2000 potnikov. Splovili so jo tridesetih letih v ladjedelnici pri Genovi v obdobju fašističnega režima, ko je veljala za biser tehnološke in inženirske odličnosti. Leta 1944 so Rex obstreljevala zavezniška letala in ladja se je delno potopila približno 200 m od obale. Rexova zgodba je zapletena in večplastna, pod morsko gladino pa so ostali jeklo, mit in zgodovina potopljene epopeje so zapisali avtorji monografije o Rexu, ki je nastala pod okriljem Pomorskega muzeja "Sergej Mašera" iz Pirana.
Podvodni fotograf in snemalec Andrej Voje ima za seboj več kot 1300 potopov v vseh oceanih in morjih šestih kontinentov. Razstavlja doma in v tujini in je dobitnik mednarodnih nagrad za podvodno fotografijo. Zadnja leta se je s hrvaškimi podvodnimi arheologi pogosto odpravil na najdišča v Jadranu, kjer je dokumentiral njihovo delo. Kratke filme, z naslovom Potopljene skrivnosti, je premierno predstavil v informacijskem centru Pomorskega muzeja Monfort v Portorožu. Ob tej priložnosti ga je Lea Širok povabila pred mikrofon. V oddaji lahko več izveste tudi o tem, da v Akvariju Piran prvič pričakujejo naraščaj moškatne hobotnice.
Mesojede morske spužve, volnate rakovice, inteligentne hobotnice, rak strelec, ribe gnezdilke, morski torpedo, nasedli kit v Sečoveljskih solinah, bodičasta Afrodita. Čeprav je na prvi pogled slišati, kot da smo se potopili v svet filma Avatar režiserja Jamesa Camerona, to niso izmišljeni prebivalci morja. Številne zanimivosti o omenjenih, in še mnogih drugih morskih organizmih, je v svojem zadnjem delu Podobe iz modrine nanizal dr. Lovrenc Lipej, eden naših najbolj prepoznavnih morskih biologov. Sam že vrsto let skrbi za širjenje znanj o pestrosti življenja in pomenu ohranjanja ekosistema našega morja. Redno namreč objavlja članke v časopisih, revijah in sodeluje v radijskih in televizijskih oddajah. V Podobe iz modrine je posejal tudi številne iskrice humorja. Kot je v uvodu zapisala vodja Morske biološke postaje NIB dr. Patricija Mozetič, gre za nenavadno delo, ki je redkost v slovenski naravoslovni literaturi. Podrobneje nam ga dr. Lipej predstavlja v tokratni oddaji.
Ob čolnarni pomorske šole v Portorožu je že skoraj nared prvi poligon za usposabljanje in reševanje na morju. Že dolgoletna so prizadevanja za njegovo postavitev, saj se bodo lahko na njem usposabljali tako dijaki kot študentje in pomorščaki, ki morajo ta znanja redno obnavljati. Doslej so se namreč lahko usposabljali le v tujini. Gre za pomembno pridobitev poudarjajo tako na Gimnaziji, elektro in pomorski šoli Piran ter na Fakulteti za pomorstvo in promet, kjer čakajo še na uporabno dovoljenje. V tokratni oddaji pa tudi o načrtih in novostih, ki zadevajo izobraževalne programe ter izkušnjah dijakov zaključnih letnikov pomorske smeri.
Ladjedelnica Fincantieri v Tržiču je danes ena največjih ladjedelnic za gradnjo turističnih potniških ladij na svetu. Njena zgodovina je posejana z vzponi in padci, predvsem pa z vztrajnostjo in inovativnostjo. Ko ni bilo dovolj naročil za ladje, denimo, so gradili podmornice, izdelovali vlake, lesene hidroplane, ki so redno leteli tudi do Portoroža. Ladjedelnica povezuje življenja delavcev s širšega, tudi čezmejnega območja. Tržič prav zaradi nje ostaja multikulturno mesto. Nastanek in hiter vzpon ladjedelnice pa sta vezana na družino vizionarskih podjetnikov Cosulich, ki se je v začetku 20. stoletja iz Lošinja preselila v Trst. Zgodbo ladjedelnice s sodobnimi prijemi pripoveduje Muzej ladjedelstva MuCa. Obiskala ga je Lea Širok, več pa je povedala v tokratni oddaji.
Marina Koper bo naslednja štiri leta eden izmed devetih demonstracijskih centrov v 12 sredozemskih državah, ki bodo v okviru evropskega projekta Remedies predstavljali inovativne rešitve za zaustavitev kopičenja mikroplastike v oceanih. Oceanov ne moremo več očistiti odpadne plastike, še posebej ne mikroplastike. Lahko pa ta začarani krog kopičenja zapremo, ustavimo, izpostavlja dr. Uroš Novak, vodja skupine Znanstveniki proti plastiki na Kemijskem inštitutu, ki je tudi koordinator projekta Remedies iz evropskega programa Obzorje Evropa. Kako, pa več tokratni oddaji. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske komisije v okviru projekta Misija – mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.
Pred 129 leti je prav nekje sredi januarja iz Rakitne v Trst prispel ogromen, rekordnih, 64 metrov, dolg jambor. Pred ladjedelnico Svetega Marka je to »leseno pošast«, kot so ga poimenovali, pričakala množica Tržačanov. Še nikoli niso videli tako dolgega debla. Jambor je za svojo trgovsko jadrnico naročil takrat eden najbolj premožnih slovenskih ladjarjev v Trstu, Henrik Angel Jazbec. Pristaniško mesto je doživljajo gospodarski razcvet, ki so ga bili deležni tudi Slovenci. Predvsem v pomorstvu in ladjedelstvu, poudarja Franco Cossutta, inženir ladjedelstva, neutrudni promotor slovenske pomorske dediščine in soustanovitelj Ribiškega muzeja Tržaškega primorja v Križu. V oddajo ga je povabila Lea Širok.
Društvo Morigenos že dve desetletji preučuje delfine v Tržaškem zalivu. V tem času so identificirali več kot 400 osebkov. Nekateri so občasni prišleki, okrog 150 velikih pliskavk pa je bolj ali manj stalnih prebivalcev. Raziskovalci, ki jih vodi dr. Tilen Genov, vsako leto spoznajo kaj novega o življenju teh izjemno inteligentnih morskih sesalcev. Za posebno presenečenje pa je poskrbel delfin Prešeren. V sodelovanju z italijanskimi kolegi so namreč ugotovili, da je Prešeren v plavanju na dolge razdalje svetovni rekorder. V pol leta je preplaval pot med Piranom in Genovo, kar je najmanj dva tisoč 53 kilometrov. To je prvič, da so znanstveniki zabeležili tako dolg premik pri veliki pliskavki, za katero velja, da se raje zadržuje na enem območju. Podrobneje o Prešernu in o tem, zakaj je njegovo popotovanje pomembno, pa v tokratni oddaji.
Naš nekdanji ladjar, Splošna plovba, je bil tudi prvovrsten mecen. Saloni tovornih čezoceank – vseh je bilo 86 - so bili prave male galerije slovenske umetnosti. Da ta izjemna umetniška in pomorska zapuščina Splošne plovbe ne bo šla v pozabo, je poskrbela muzejska svetnica in umetnostna zgodovinarka Duška Žitko iz Pomorskega muzeja Sergeja Mašere Piran. V začetku decembra je namreč po desetih letih od prvotne zamisli izšel njen obsežen katalog raznovrstne predmetne dediščine našega ladjarja z naslovom Iztrgano pozabi. V tokratni oddaji govorimo tudi o tem, kako so umetnine doživljali pomorščaki, kaj vse je podrobno dokumentirano v katalogu, pa tudi, da bi zapuščina Splošne plovbe morala biti ustrezno zaščitena in spet dostopna za javnost na stalni razstavi.
Misli na morju, noge v lavorju je naslov virtualne ozaveščevalne akcije o pomenu marikulture. Domislili so jo v naši edini morski ribogojnici Fonda v Seči, podprl jo je evropski sklad za pomorstvo in ribištvo. Razvoj marikulture, oziroma, akvakulture je tudi eden od strateških ciljev Evropske komisije na področju pridobivanja hrane z manjšim ogljičnim odtisom. Poudarek pri tem je trajnost te dejavnosti, ki je sicer lahko zelo obremenjujoča za okolje. Sploh ob dejstvu, da je na svetovni ravni eden najhitreje rastočih prehranskih sektorjev. Kaj torej v primeru gojenja rib, školjk in alg pomeni trajnost? Kako ji sledijo v naši ribogojnici v Seči? Katera marikultura je najbolj trajnostna in kako lahko pri uresničevanju zelenih ciljev pomaga znanost? Na ta vprašanja tokrat iščemo odgovore z direktorico Ribogojnice Fonda, dr. Ireno Fonda, našim največjim školjkarjem Mitjo Petričem in dr. Cécilom Muellenbergom z Znanstveno raziskovalnega središča Koper, ki raziskuje področja zdravstva, prehrane in staranja. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske komisije v okviru projekta Misija – mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.
Je izvrsten potapljač. Ribe lovi tudi skupinsko. Prenočuje na bojah školjčišč. Pred zimo odleti na hrvaške otoke, kjer gnezdi. Pozno spomladi je spet v Tržaškem zalivu in nas do pozne jeseni razveseljuje na sprehodih ob morju, ko na kakšnem skalnem osamelcu razpre mokra krila. Ta morska ptica je seveda sredozemski vranjek. Strokovnjaki ugotavljajo, da je v zadnjih 12 letih njegova populacija v Tržaškem zalivu občutno upadla. Razlogi še niso povsem jasni, zagotovo pa jih je več, pojasnjuje dr.Urša Koce iz društva DOPPS, ki sredozemskega vranjeka preučuje že vrsto let. Podrobneje ga je predstavila v tokratni oddaji. foto: Iztok Škornik
Akvariji so pomembna središča širjenja znanstvene kulture in ozaveščanja o podnebni krizi. To je ena od osrednjih sklepnih misli enajstega svetovnega kongresa akvaristov, ki je bil letos v francoskem nacionalnem morskem centru Nausicaá v mestu Boulogne sur Mer. Tam je tudi največji akvarij v Evropi. Med 500 udeleženci kongresa iz 200 akvarijev po vsem svetu je bila tudi vodja Akvarija Piran dr. Manja Rogelja, ki smo jo povabili v oddajo. Preverili smo še, kako po odstranitvi ogromnega trnka iz grla okreva želva glavata kareta, ki jo je nedavno rešil ribič. In ja, ogledali smo si male požeruhe, morske konjičke. Kar 15 jih imajo. Piranskemu akvariju je prvič uspelo obdržati gnezdo dolgonosih morskih konjičkov. Akvarij Piran je obiskala Lea Širok.
Zakaj so ribe in morski sadeži tako zdravi? Katera vrsta ribolova je okoljsko najmanj škodljiva? Kako spodbuditi prebivalce naše države, da bodo raje kupovali svežo lokalno ulovljeno ribo in da jo bodo večkrat imeli na svojem jedilniku? O vsem tem je več kot 700 udeležencev od najmlajših do najstarejših na različnih dogodkih, ki so se zvrstili od Ankarana do Pirana, letos razmišljalo v okviru akcije Dobro za morje, dobro zame. V oddaji izveste tudi, zakaj je mediteranski slog življenja primerljiv s slogom modrih območij, kjer živi največ stoletnikov, ki ta jubilej dočakajo povsem zdravi. Lea Širok
Morje in življenje v njem močno obremenjujejo gosto poseljene obale. Vanj se stekajo odpadne vode iz naših čistilnih naprav, kmetijskih in drugih površin, neurejenih kanalizacijskih sistemov. Z njimi pa v morje vnašamo tudi škodljive ali patogene mikroorganizme. Prav ti so vzrok za številne bolezni morskih organizmov, fekalno onesnaženje ogroža tudi zdravje ljudi. Kateri mikroorganizmi so prisotni v slovenskem morju, koliko je škodjivih ter kako hitro in daleč se morebitno onesnaženje lahko razširi? To je prvič celovito in poglobljeno pokazala nedavna raziskava, v kateri so sodelovale strokovnjakinje Morske biološke postaje NIB v Piranu, oceanografi in raziskovalci dunajske univerze. Več o stanju združbe mikrobov ali tako imenovanega mikrobioma slovenskega morja pa izveste v oddaji.
Tokrat smo se odpravili na sever Španije, v Biskajski zaliv. Na enega največjih zalivov na svetu, kjer je vreme pozimi pogosto prava mora za pomorščake, bomo pogledali z vrha klifov. Tam je namreč speljana ena od priljubljenih romarskih poti, ki jih povezuje ime Jakobova pot ali El Camino de Santiago. Nekaj vtisov in doživetij z več kot 900 kilometrov dolgega Camina del Norte bo z nami delil pisatelj, založnik in predvsem morjeplovec Mitja Zupančič. V družbi dr. Ivana Štuheca, upokojenega profesorja Biotehniške fakultete, je pot prehodil letos spomladi. Kakšne zgodbe je prinesel domov, pa lahko slišite v oddaji.
V tokratni oddaji o tem, kako ribištvo in turizem z roko v roki črpata evropska sredstva. Ribiški pomol v Kopru je ena bolj obiskanih mestnih točk. Še posebej v času, ko sta tam odprti gastronomska prikolica Folpo in ribja kantina na katamaranu Stella Maris. Lokalni ribiči so na ta način nadgradili svojo osnovno dejavnost in zaslužek. Tako Boris Glavina, lastnik gastronomske prikolice, kot Kristjan Jež, solastnik ribje kantine na katamaranu, bi se za ta korak znova odločila. Gastronomska prikolica Folpo ponuja delo 8 ljudem, v ribji kantini Stella maris na katamaranu pa poleg obeh solastnikov redno delata še dva kuharja in natakarica. Dolgotrajni rezultati takšnih projektov so ključni za ohranjanje slovenskega ribištva poudarja Igor Komadina, ki v Lokalni akcijski skupini Istra posebej skrbi prav za ribiče. V oddaji tudi o tem, da so koprski ribiči pod vodstvom Matjaža Radina v okviru LAS Istre zasnovali vzorčen projekt ozaveščanja o zmanjševanju plastične embalaže Fisheko, s katerim so dostop do evropskega denarja omogočili tudi malim priobalnim ribičem. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske komisije v okviru projekta Misija – mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.
Neveljaven email naslov